Jedro

Upnik utemeljeno navaja, da notar iz Celja ni imel pristojnosti, da bi potrjeval izvršljivost tujih listin, da je lahko potrdil zgolj zapadlost, kot je bila dogovorjena v njegovem notarskem zapisu, da potrdila ne bi mogel izdati avstrijski notar, saj njegov notarski zapis spreminja notarski zapis SV 577/2016 le v določbah, ki ne predstavljajo bistvenih sestavin, da je lahko notar v Celju potrdil zgolj to, kar je sam zaznal, saj ne more izvajati dokaznega postopka, da je presoja zapadlosti lahko stvar kasnejšega izvršilnega postopka, v katerem se dolžnik brani z ugovorom.

V obravnavanem primeru gre za primerljivo situacijo s pravnimi nasledniki, ko je po sklenitvi notarskega zapisa prišlo do določenih sprememb, vendar se te ne nanašajo na pogoje za potrditev evropskega naloga za izvršbo. Zapis datuma zapadlosti v potrdilu ni bistven za izdajo potrdila. Bistveno je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da notarski zapis notarja iz Celja (sam zase, brez aneksa) izpolnjuje zahteve iz Uredbe, ker gre za nesporni zahtevek v smislu člena 3 Uredbe, da so se dolžniki strinjali z zahtevkom v javni listini, kar so zapisali v dokument in potrdili s podpisom ter da notarski zapis predstavlja javno listino, skladno s členom 4 Uredbe.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se izrek glasi:

"Zavrne se zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo notarja A. A. iz Celja, izdanega 14. 8. 2024."

II.Dolžniki so dolžni v roku osem dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 1.518,96 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo in razveljavilo potrdilo notarja A. A. iz Celja, izdano 14. 8. 2024. Ugotovilo je, da sta stranki 5. 9. 2016 pri notarju v Celju sklenili v obliki notarskega zapisa SV 577/2016 pogodbo o kratkoročnem posojilu št. 026-16 za posojilo 2,550.000,00 EUR z rokom vračila 17. 8. 2017. Stranki sta 8. 7. 2019 pri notarju v Gradcu sklenili dodatek št. 1 k pogodbi o kratkoročnem posojilu, v katerem sta dogovorili drugačne roke za vračilo in je zadnji obrok po pogodbi zapadel v plačilo 30. 6. 2023. Notarski zapis notarja iz Celja SV 577/2016 z dne 5. 9. 2016 v zvezi z notarskim zapisom notarja iz Gradca z dne 8. 7. 2019 izpolnjuje zahteve iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: Uredba). Gre za nesporen zahtevek v smislu člena 3 Uredbe, saj so se dolžniki izrecno strinjali z zahtevkom v javni listini, kar so zapisali v dokument in potrdili s podpisom vsake strani notarskih zapisnikov. Kot izhaja iz potrdila notarja iz Celja z dne 14. 8. 2024, je kot datum zapadlosti zadnjega obroka naveden datum 17. 8. 2017, kot je bil dogovorjen v notarskem zapisu SV 577/16, brez upoštevanja naknadno sklenjenega aneksa oziroma notarskega zapisa št. 1812 z dne 8. 7. 2019. Potrdilo o evropskem izvršilnem naslovu z dne 14. 8. 2024 vsebuje očitne vsebinske napake in je očitno napačno odobreno.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvi ter tretji točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da umik opravičuje vsebinske napake v smislu neizpolnjevanja pogojev za izdajo potrdila. V konkretnem primeru so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Notar iz Celja ni imel pristojnosti, da bi potrjeval izvršljivost tujih listin. Lahko je le potrdil zapadlost, kot je bila dogovorjena v njegovem notarskem zapisu. Kakršnikoli naknadni dogovori, ki bi spreminjali vsebino notarskega zapisa SV 577/2016, vključno s spremenjeno zapadlostjo in ki jih ni potrdil notar iz Celja, ne morejo biti stvar postopka izdaje potrdila po Uredbi. Lahko so stvar kasnejšega izvršilnega postopka, v katerem se dolžnik brani s sredstvi, ki mu jih zagotavlja zakonodaja, na primer ugovor, če je upnik izpolnil odložitev obveznosti za čas, ki še ni potekel. Uredba ne predvideva postopka, da dva različna notarja izdata nekakšno skupno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo niti tega ne predvideva nacionalna zakonodaja. Prav tako potrdila ne bi mogel izdati avstrijski notar, saj njegov notarski zapis 1812 spreminja notarski zapis SV 577/2016 in še to v določbah, ki ne predstavljajo bistvenih sestavin posojilne pogodbe ter ne predstavlja novacije pravnega posla ali samostojnega izvršilnega naslova, marveč se v celoti sklicuje na notarski zapis SV 577/2016. V primeru, da se potrjuje izvršljivost notarskega zapisa, bo notar lahko potrdil zgolj to, kar je sam zaznal in potrdil v notarskem zapisu, ne more pa potrjevati tujih listin. To izhaja iz narave notarskega poslovanja, saj notar ne more izvajati dokaznega postopka kot sodišče.

3.Dolžniki v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navajajo, da drži, da je lahko notar iz Celja potrdil zgolj zapadlost, kot je bila dogovorjena v njegovem notarskem zapisu, vendar upnik zamolči, da je bila ta spremenjena z drugim notarskim zapisom aneksa z dne 8. 7. 2019. Notar s potrdilom o izvršljivosti resnično ne more dodati vsebine, ki manjka v notarskem zapisu in v notarskem zapisu notarja iz Celja zaradi spremembe na podlagi aneksa z dne 8. 7. 2019 manjka določena vsebina datum zapadlosti, saj je bil spremenjen. Potrebno je upoštevati aneks z dne 8. 7. 2019, ki je bil sklenjen pred avstrijskim notarjem, katerega izvršljivost bi lahko potrdil avstrijski notar. Notar iz Celja je nepravilno ugotovil izvršljivost notarskega zapisa SV 577/2016 in je nepravilno izdal potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo z dne 14. 8. 2024.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Dolžniki neutemeljeno predlagajo v odgovoru na pritožbo, da naj sodišče preveri način vložitve pritožbe (elektronsko ali po pošti) in njeno pravočasnost, ker naj bi jo upnik poslal na napačen naslov Okrajnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22, ne Ljubljanska cesta 1, kamor je naslovil pritožbo. Upnik je poslal pritožbo priporočeno po pošti 5. 3. 2025. Naslovil in poslal jo je na Okrajno sodišče v Celju, izvršilni oddelek, Ljubljanska cesta 1a. Na tem naslovu ima sodišče dislocirani izvršilni oddelek, sicer ima sedež na Prešernovi ulici. Takšno naslavljanje in pošiljanje pritožbe je bilo pravilno. Sklep je bil upniku vročen po pooblaščeni odvetniški pisarni 26. 2. 2025, pritožba 5. 3. 2025 je bila pravočasna glede na osemdnevni rok.

6.Ne držijo uvodni pritožbeni očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka: (-) da se sklepa ne da preizkusiti, (-) da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oziroma izrek nasprotuje razlogom, (-) da je sklep nejasen zaradi ugotovitve, da potrdilo o evropskem izvršilnem naslovu z dne 14. 8. 2024 vsebuje očitne vsebinske napake in je očitno napačno odobreno, (-) če bi sodišče ugotovilo, da potrdilo vsebuje vsebinske napake, bi prišel v poštev popravek potrdila, česar dolžniki niso zahtevali, (-) da je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep se da preizkusiti, razlogi so jasni, izrek jim ne nasprotuje, drugo je stvar pravilne uporabe materialnega prava. O tem v nadaljevanju. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da potrdilo o evropskem izvršilnem naslovu vsebuje očitne vsebinske napake in je očitno napačno odobreno (13. točka obrazložitve sklepa). V zadnjem delu zapisa sicer manjkajo besede "glede na pravila v Uredbi", kar je dikcija 1.b odstavka člena 10 Uredbe, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ni bistven prvi del zaključka o vsebinskih napakah, ker sodišče prve stopnje ni presojalo ali zaradi teh obstaja neskladje med sodbo (notarskim zapisom) in potrdilom, kar je razlog za popravek potrdila po 1.a odstavku člena 10 Uredbe. Enak zapis o vsebinskih napakah, sicer (dosledno) v smislu neizpolnjevanja pogojev za izdajo potrdila, uporablja upnik v pritožbi in ga je že prej v odgovoru na zahtevo dolžnikov (strani 3 in 5).

7.Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje niso sporne. Stranki sta 5. 9. 2016 pri notarju v Celju sklenili v obliki notarskega zapisa SV 577/2016 pogodbo o kratkoročnem posojilu št. 026-16 za posojilo 2,550.000,00 EUR z rokom vračila 17. 8. 2017, dne 8. 7. 2019 sta pri notarju v Gradcu sklenili dodatek št. 1 k pogodbi o kratkoročnem posojilu, v katerem sta dogovorili drugačne roke za vračilo in je zadnji obrok po pogodbi zapadel v plačilo 30. 6. 2023 (10. točka obrazložitve sklepa). Notar v Celju je v potrdilu evropskega izvršilnega naslova z dne 14. 8. 2024 navedel datum zapadlosti 17. 8. 2017, kot je bil dogovorjen v njegovem notarskem zapisu SV 577/16, ne kasnejšega datuma 30. 6. 2023 po notarskem zapisu notarja iz Gradca (13. točka obrazložitve sklepa).

8.Pritožbeno sporna je pravilna uporaba materialnega prava v skladu s 1.b odstavkom člena 10 Uredbe, ki določa, da se potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se na zahtevo sodišču izvora umakne, kadar je bilo očitno napačno odobreno glede na pravila, določena v tej uredbi.

9.Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da notarski zapis notarja iz Celja SV 577/2016 z dne 5. 9. 2016 (sicer) v zvezi z notarskim zapisom notarja iz Gradca z dne 8. 7. 2019 izpolnjuje zahteve iz Uredbe (11. točka obrazložitve sklepa), a je sprejelo drugačen materialnopravni zaključek. Slednjega utemeljeno izpodbija upnik, ko navaja, da notar iz Celja ni imel pristojnosti, da bi potrjeval izvršljivost tujih listin, da je lahko potrdil zgolj zapadlost, kot je bila dogovorjena v njegovem notarskem zapisu, da potrdila ne bi mogel izdati avstrijski notar, saj njegov notarski zapis spreminja notarski zapis SV 577/2016 le v določbah, ki ne predstavljajo bistvenih sestavin, da je lahko notar v Celju potrdil zgolj to, kar je sam zaznal, saj ne more izvajati dokaznega postopka, da je presoja zapadlosti lahko stvar kasnejšega izvršilnega postopka, v katerem se dolžnik brani z ugovorom. Niti ni nujno, da bi upnik predlagal izvršbo z zapadlostjo po prvem notarskem zapisu notarja iz Celja. Možno je, da bi to storil v skladu z zapadlostjo iz aneksa notarja iz Gradca. Tedaj dolžnik sploh ne bi imel ugovora kasnejše zapadlosti. Upnik se utemeljeno sklicuje na stališče v literaturi, da notar s potrdilom o izvršljivosti ne more dodati tiste vsebine, ki manjka v notarskem zapisu. Prav tako ne more zamenjati strank pravnega posla. Zahteva za izdajo potrdila pa lahko pride s strani pravnega naslednika stranke v notarskem zapisu. Presoja se, kdo je upravičen zahtevati izdajo izvršljivega odpravka. Čeprav izdajo potrdila zahteva pravni naslednik, je v potrdilu naveden tisti, ki je v naslovu. V izvršilnem postopku pa naslednik z javno listino dokazuje svoje upravičenje. V obravnavanem primeru gre za primerljivo situacijo s pravnimi nasledniki, ko je po sklenitvi notarskega zapisa prišlo do določenih sprememb, vendar se te ne nanašajo na pogoje za potrditev evropskega nalog za izvršbo. Zapis datuma zapadlosti v potrdilu ni bistven za izdajo potrdila. Bistveno je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da notarski zapis notarja iz Celja (sam zase, brez aneksa) izpolnjuje zahteve iz Uredbe, ker gre za nesporni zahtevek v smislu člena 3 Uredbe, da so se dolžniki strinjali z zahtevkom v javni listini, kar so zapisali v dokument in potrdili s podpisom ter da notarski zapis predstavlja javno listino, skladno s členom 4 Uredbe (11. točka obrazložitve sklepa).

10.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je zavrnilo predlog dolžnikov (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

11.Upnik je uspel s pritožbo, dolžniki so mu dolžni povrniti stroške sestave po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Stroški so bili potrebni, predstavljajo pa nagrado odvetnika 2.000 točk po sedmi točki tarifne št. 31 Odvetniške tarife, 2 % izdatke (od 1.000 točk in 1 % od presežka 1.000 točk), sodno takso 33,oo EUR, skupaj 1.518,96 EUR.

-------------------------------

1

V. Rijavec, Postopek potrditve Evropskega izvršilnega naslova, Podjetje in delo 2007, št. 5, str. 791 in nasl.

Zveza:

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - člen 3, 4, 10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.