Jedro

Ker ni ugotovljeno, kaj je vsebina in predmet spora, tožbe ni mogoče zavreči zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (dokončna odločba toženca).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 12. 7. 2012 zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da glede na fazo postopka, v kateri je bil izpodbijani sklep izdan, sodišče ni ravnalo zakonito. Predhodni preizkus tožbe je sodišče dolžno opraviti preden je bila tožniku poslana v odgovor, ne pa potem, ko sta obe stranki podali sodišču že nekaj pripravljalnih vlog. Slediti bi morala naslednja faza postopka, to je meritorno obravnavanje zadeve. Sklep predstavlja presenečenje. Sodišče bi tožnika moralo vsaj opozoriti na možnost zavrženja oziroma bi ga moralo opozoriti na možnost odprave procesnih pomanjkljivosti kot to določa 273. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadalj. ZPP). Sodišče tudi ni ravnalo v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. Ne strinja se, da zahtevka z dne 8. 11. 2010 ni mogoče šteti za pritožbo, ker nima bistvenih sestavin pritožbe. Sklicuje se na določbo 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s sprem., v nadalj. ZUP) in nato, da bi ga toženec, če bi štel, da je vloga nerazumljiva ali nepopolna, moral pozvati, da jo dopolni. Poudarja, da je odločilno tisto, kar vloga vsebuje, kar kaže na cilj, ki zasleduje vlogo. Ta pa je v tem, da zaradi molka organa prve stopnje zahteva odločitev na drugi stopnji. Nadalje navaja, da sodišče zgolj pavšalno navaja, da je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, dejansko stanje nepopolno in tudi nepravilno ugotovljeno. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, niti do očitanih kršitev.

Po določbi 273. člena ZPP predsednik senata postopa in izda potrebne ukrepe, kadar je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali obstajajo pomanjkljivosti, te pa se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka, ali glede zakonitega zastopanja stranke ali na pravico zastopnika, da lahko začne pravdo ali da stranke ne zastopa oseba, ki je lahko pooblaščenec po določbah tega zakona. Iz nobenega od teh razlogov predsednik senata pred sodiščem prve stopnje ni štel tožbe za nerazumljivo ali nepopolno ali da bi obstajale takšne pomanjkljivosti, niti se pritožba nanje ne sklicuje v pritožbi. Zato neutemeljeno uveljavlja kršitev določbe 273. člena ZPP.

V 274. členu ZPP pa je določeno, v katerih primerih predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim tožbo zavrže. Posebej pa je določeno v 275. členu, da če pa misli, da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med preizkusom tožbe, počaka predsednik senata z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. Torej že sam zakon dopušča možnost, da predsednik senata počaka z odločitvijo do prejema odgovora na tožbo. Pri postopanju z nepopolnimi vlogami pa nima niti te omejitve.

Glede na navedeno tudi pripravljalne vloge s strani ene ali druge stranke niso ovira, da se tožba zavrže po prejemu odgovora na tožbo ali kasneje, ko je vloga popolna.

V konkretnem primeru je sodišče tožbo zavrglo potem, ko je tožnika s sklepom opr. št. IX Ps 1587/2012 z dne 19. 9. 2012 pozvalo, da predloži dokončno odločbo toženca in ga obenem izrecno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru, če ne bo posredoval dokončne odločbe, tožbo zavrglo. Torej je bil tožnik opozorjen, da bo sodišče tožbo zavrglo, če ne bo postopal skladno s sklepom. Tako, da ni mogoče govoriti o sklepu presenečenja in da ni bil opozorjen na možnost zavrženja. V tem delu je pritožba neutemeljena.

Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na vlogo z dne 8. 11. 2010. V obravnavanem primeru namreč ni ugotovljeno, kaj je vsebina in predmet spora in kakšno naravo ima vloga z dne 8. 11. 2010. Kot izhaja iz tožbe je tožnik najprej uveljavljal plačilo zneska v višini 19.583,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, nato pa je s pripravljalno vlogo z dne 1. 8. 2012 razširil tožbo še za znesek 4.277,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nato se tožnik na poziv sodišča (sklep z dne 19. 9. 2012) sklicuje na zahtevo vloženo pri tožencu dne 8. 11. 2010 (priloga A13) in da o tej vlogi toženec naj ne bi še odločil. Kasneje, v zvezi z dopisom sodišča z dne 18. 10. 2012, pa je tožnik vztrajal, naj se zahteva z dne 8. 11. 2010, ker je vložena na drugostopni organ toženca, obravnava kot pritožba.

Glede na takšne vloge in postopek ter navedbe, je v tej zadevi potrebno najprej ugotoviti, kaj je vsebina spora in ali o isti sporni zadevi že teče postopek pred drugim sodiščem. V tem postopku pa je pomembna ugotovitev, kaj predstavlja vloga z dne 8. 11. 2010, ali gre za zahtevo, na katero se tožnik sklicuje v pripravljalni vlogi z dne 15. 10. 2012 ali pa za pritožbo, kar navaja v pripravljalni vlogi z dne 23. 10. 2012. Po 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadalj. ZDSS-1) je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravne koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristi zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.

Torej je po citirani določbi socialni spor dopusten tudi v primeru, če upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.

Postopek v zvezi s slednjo situacijo, je urejen v 5. odstavku 80. člena ZDSS-1 in določa, če je bil v primeru, ko prvostopenjski organ ni izdal in vročil stranki upravnega akta v zakonitem roku, tak akt izdan po vložitvi tožbe, sodišče s sklepom ustavi postopek, če je zoper izdani upravni akt dovoljena pritožba. Če pritožba ni dovoljena, postopa sodišče po 2. odstavku tega člena.

Glede na takšno pravno podlago je zato pomembno, kakšno naravo je imela vloga z dne 8. 11. 2011, ker je od tega odvisno nadaljnje postopanje in tudi ugotavljanje, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vložitev tožbe in za nadaljnji postopek. Vprašanje, kaj je vsebina spora in ali o isti zadevi že teče drug postopek, pa je pomembno zato, ker o isti zadevi ne moreta teči dva postopka. Navedena odprta vprašanja bo sodišče prve stopnje razčistilo na naroku.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi v skladu s 3. točko 365. člena ZPP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede stroškov pritožbe, ki jih je priglasil tožnik, pa je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da so nadaljnji stroški postopka.