Jedro

Dokazno oceno je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Oboje predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo plačilo 1.387,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožnice.

2.Zoper sodbo se laično pritožuje toženka in višjemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6.Tožnica je zahtevala plačilo dveh računov za etikete, ki jih je izdelala na podlagi toženkinih naročil. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da toženka temelja obveznosti ni prerekala, iz izpovedbe zakonitega zastopnika toženke tudi izhaja, da ni reklamiral naročil, ki so predmet tega postopka. Toženka je sicer ugovarjala, da ji tožnica dolguje 3.253,55 EUR oziroma je želela izstavitev dobropisa za naveden znesek, vendar za obstoj te terjatve ni ponudila nobenega dokaza, prav tako jo je omenila šele v dokazni listini (pisni izjavi z dne 6. 4. 2023), ko je bila upoštevajoč določila 451. do 453. člena ZPP glede navajanja dejstev in dokazov že prekludirana.

7.Pritožnica izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje z navedbami, da zakoniti zastopnik tožnice ni izpovedal po resnici. Dokazno oceno je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Oboje predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ker je uveljavljen pritožbeni očitek nedovoljen, ga sodišče v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ne preizkuša.

8.Nedovoljene so tudi pritožbene navedbe o domnevnih napakah na etiketah, saj prav tako predstavljajo pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Takšne navedbe namreč nasprotujejo ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da toženka napak na etiketah, ki so predmet tega spora, nikoli ni grajala, kar je v izpovedbi potrdil tudi zakoniti zastopnik toženke. Ker se očitane napake na etiketah očitno ne nanašajo na te, ki so predmet vtoževanih računov, za odločitev v tem sporu niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP)

9.Višje sodišče tudi ne more slediti pritožbenim navedbam, da je toženka plačala račune, ki so predmet tega spora, kar naj bi dokazala z bančnim izpiskom. Bančni izpisek je toženka priložila šele k pritožbi in ne v postopku na prvi stopnji, kar predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. V skladu s 337. členom ZPP lahko pritožnica navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti prej. Toženka pa ne navede zakaj ustreznih trditev (ki so sicer izostale tudi v pritožbi) ni podala prej in zakaj ni mogla predhodno predložiti bančnega izpiska. Tudi sicer se iz predloženega bančnega izpiska ne da razbrati, s katerim plačilom naj bi toženka poravnala vtoževane račune, saj izpisek vsebuje 68 postavk, pri čemer so pod namenom plačil navedena le "delna plačila računov" brez sklica ali številke računa. Pritožnici ni mogoče slediti niti v tem, da je sporne račune plačala, ker je v postopku dokazala, da jih je tožnica napačno knjižila. Da je trditev o napačnem knjiženju računov povsem pavšalna in nedokazana, je pravilno prepoznalo že sodišče prve stopnje. Kot tudi, da ni jasno, kako se to odraža pri vtoževani terjatvi in kaj želi s takšnimi trditvami toženka doseči.

10.S tem je višje sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Toženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Ker odgovor na pritožbo ni doprinesel k odločitvi, ne predstavlja potrebnega stroška v pritožbenem postopku. Zato tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).