Jedro

Pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova prostovoljnega zavarovanja, ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa, definirana v 7. členu ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. V to dobo se ne šteje prostovoljne vključitve v zavarovanje, niti podaljšano zavarovanje, noben dokup, niti obdobja po 189. členu ZPIZ-1, tj. časa skrbi v prvem letu otrokove starosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 19. 7. 2016 in št. ... z dne 23. 11. 2016 in da se ji prizna pravica do starostne pokojnine od 17. 1. 2016, tožencu pa naloži, da ji izda odločbo o višini in izplačevanju starostne pokojnine v roku 30 dni. Obenem je sklenilo, da se stroški zastopanja tožnice krijejo iz proračuna.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-246/13 z dne 21. 4. 2016 res določa, da četrti in peti odstavek 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2), kolikor določata pogoj pokojninske dobe brez dokupa, nista v neskladju z ustavo. Vendar pa je v predmetni zadevi bilo podano odklonilno ločeno mnenje dr. A.A., na katero se v celoti sklicuje. Zavarovanci, vključno s tožnico so upravičeno zaupali zakonodajalcu, da se jim bodo prispevki, vplačani v obdobju veljavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) upoštevali kot pokojninska doba enakovredna pokojninski dobi brez dokupa, ki velja po ZPIZ-2. Ker ZPIZ-2 ni določil posebnega prehodnega obdobja za prizadete zavarovance in ker se jim zmanjšujejo pravice za nazaj do 31. 12. 2012, je bilo kršeno načelo postopnega uvajanja nove ureditve. Pričakovala je, da se ji bo za čas veljave ZPIZ-1 priznala enako kvalitetna pokojninska doba za upokojitev tudi po ZPIZ-2. Po mnenju ustavne sodnice dr. A.A. bi šlo za primerljiv položaj prostovoljnih zavarovancev s položajem brezposelnih, ki so prejemali denarno nadomestilo in za katere velja navedeno prehodno obdobje možnega upokojevanja po pogojih ZPIZ-1. Da prostovoljni zavarovanci 31. 12. 2012 niso prejemali denarnega nadomestila za brezposelnost, ampak so si sami plačevali prispevke, ne more biti razumen razlog za različno obravnavo. S sprejemom ZPIZ-2 je bil izničen smisel dokupa pokojninske dobe za vse tiste, ki so se zanj odločili zato, da bi lahko prej dosegli starostno upokojitev. Ker pa je sprememba bila uresničena z zakonom, ki je bil sprejet in uveljavljen šele takrat, ko je pokojninska doba že bila dokupljena, se je za vse tiste, ki so pokojninsko dobo dokupili pred njegovo uveljavitvijo, uporablja za nazaj. Vztraja, da bi se ji moral čas vključitve v prostovoljno zavarovanje v trajanju 3 let, 11 mesecev in 15 dni upoštevati kot pokojninska doba brez dokupa. S tem bi tudi v celoti izpolnjevala oba pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine od 17. 1. 2016. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti ni prišlo do očitanih kršitev določb Ustave RS.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 23. 11. 2016, s katero je zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. ..., št. dosjeja ... z dne 19. 7. 2016. S slednjo je toženec odločil, da ima tožnica pravico do predčasne pokojnine v znesku 492,15 EUR na mesec od 17. 7. 2016 dalje. Sporno v tej zadevi pa je, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine določene v 27. členu ZPIZ-2. V zvezi s to določbo je sporno predvsem vprašanje upoštevanja pokojninske dobe iz naslova prostovoljnega zavarovanja.

6. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno, da je tožnica do dneva uveljavitve pravice do pokojnine 17. 7. 2016 dopolnila 59 let starosti in 39 let, 5 mesecev in 1 dan pokojninske dobe, od tega 35 let, 5 mesecev in 16 dni pokojninske dobe brez dokupa. Navedeno pa pomeni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen dejanski stan iz 29. člena ZPIZ-2, to so pogoji za priznanje pravice do predčasne pokojnine.

7. Pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova prostovoljnega zavarovanja, ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa, definirana v 7. členu ZPIZ-2 je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. V to dobo se ne šteje prostovoljne vključitve v zavarovanje, niti podaljšano zavarovanje, noben dokup, niti obdobja po 189. členu ZPIZ-1, tj. časa skrbi v prvem letu otrokove starosti.

8. Pri ocenjevanju četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2 je Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-246/2013-44 z dne 21. 4. 2016 izpostavilo višino plačanih prispevkov iz naslova prostovoljne vključenosti v zavarovanje brezposelnih, vendar to ni bil edini kriterij. Izrecno je poudarilo, da je zakonodajalec različne položaje lahko uravnaval in uredil različno, saj je poleg višine prispevkov upošteval tudi kriterij delovne aktivnosti. Odločbe Ustavnega sodišča RS je sodišče dolžno upoštevati. Ta obveznost izhaja iz Ustave RS, na katero so pri sojenju neposredno vezana (125. člen Ustave RS). V pritožbenem postopku ni mogoče slediti ločenemu mnenju eni izmed sodnic Ustavnega sodišča RS in stališču, ki ga je zavzela, kot pričakuje pritožnica. S spremembo narave pokojninske dobe, pridobljene po določbah ZPIZ-1, ne pomeni retroaktivnega posega v pridobljene pravice in s tem smiselno kršitev 155. člena Ustave RS. Z uvedbo pokojninske dobe brez dokupa tudi ne gre za kršitev zaupanja v pravo in s tem načela pravne države iz 2. člena Ustave RS, saj je obstajal stvaren in razumen razlog za spremembo pogojev upokojevanja.

9. Ker glede na vse navedeno ni pogojev, da bi se pri tožnici pokojninska doba iz naslova prostovoljnega zavarovanja štela kot pokojninska doba brez dokupa, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz enakih razlogov je tudi pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom in odločbo o BPP št. 420/2017 sklenilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun.