Jedro

Tožnik vlogi ni priložil dokazil o zavarovanju strojev in opreme, zato je osnova za izplačilo 50% odobrene škode.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da je tožnik upravičen do dodelitve sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic škode v gospodarstvu, nastale zaradi poprave z dne 18. 9. 2007 v višini 109.790,50 EUR za škodo na strojih in opremi. V obrazložitvi odločbe povzema potek postopka in ugotavlja, da je tožnik prijavil škodo na strojih in opremi v višini 347.306,00 EUR. Dokazila o zavarovanju strojev in opreme ni predložil, zato je osnova za izplačilo 50 % odobrene škode (173.653,00 EUR). Ker je bil del sredstev za odpravo posledic škode na strojih tožniku že povrnjen (63.862,50 EUR), se odobrena sredstva zmanjšajo za ta znesek.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je ob prijavi škode lahko uveljavljal samo škodo, ki je nastala do takrat. Do izdaje izpodbijane odločbe pa je nastala še dodatna škoda in znaša skupaj 907.000,00 EUR. Navedena škoda izhaja iz izvedenskega mnenja, ki ga je tožnik posredoval 4. 10. 2010. Do tega dokaza se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila. Ne drži, da tožnik ni predložil dokazil o zavarovanju. Tožnik je imel vedno zavarovana vsa orodja in stroje, tudi v času konkretne poplave. O tem je toženki predložil vse potrebne dokaze, vključno z zavarovalno polico, kar je razvidno iz listin v spisu toženke, ki se je vodil v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba. Tožnik je sicer prejel del odškodnine v višini 63.862,50 EUR, vendar se ta znesek ni nanašal na odškodnino za orodje in stroje, ki so bile predmet obravnave v predmetnem postopku, ampak na odškodnino za povsem druga orodja in stroje. Kljub temu, da je tožnik toženko na to posebej opozoril v vlogi z dne 10. 1. 2011, pa se toženka do teh njegovih navedb ni opredelila, kaj šele, da bi izvedla dokaz z zaslišanjem tožnika in ogledom orodja, s čemer bi lahko neposredno ugotovila, da ni šlo za isto orodje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v 1. točki izreka spremeni tako, da odloči, da je tožnik upravičen do dodelitve sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic škode v gospodarstvu v višini 907.000,00 EUR za škodo na strojih in opremi oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo v 1. točki izreka v delu, v katerem ni ugodilo zahtevi za priznanje upravičenosti do dodelitve sredstev iz proračuna Republike Slovenije v delu, v katerem presega znesek 109.790,50 EUR, do zahtevanega zneska 907.000,00 EUR odpravi in zadevo vrne toženki v nov postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe.

Tožba ni utemeljena.

Toženka je dne 24. 1. 2008 na podlagi Sklepa Vlade RS št. 84400-5/2007/5 z dne 27. 12. 2007 in Programa za odpravo posledic škode v gospodarstvu po neurju s poplavo z dne 18. 9. 2007 (v nadaljevanju Program) začela z drugo fazo aktivnosti s pozivom upravičencem za oddajo vlog za povrnitev škode. Druga faza je predstavljala nadaljevanje začasnega programa odprave posledic škode v obliki „de minimis“, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 137. seji dne 27. 9. 2007, kot javni poziv podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico naravne nesreče – poplave dne 18. 9. 2007. Izvajal jo je Slovenski podjetniški sklad Maribor. Javni poziv iz druge faze postopka je temeljil na postopku, predvidenem v 44g. členu Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN), ki določa, da se sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu upravičencem dodelijo na podlagi pravočasno vložene vloge.

V zadevi ni sporno, da je tožnik del sredstev za odpravo posledic na strojih in opremi na podlagi prve faze aktivnosti za povrnitev škode gospodarskih subjektom, ki so utrpeli škodo v elementarni nesreči, v višini 63.862,50 EUR že prejel. Tudi ni sporno, da je po drugem pozivu podal pravočasno vlogo, v kateri je prijavil škodo na strojih in opremi v višini 347.306,00 EUR ter ji priložil „Poročilo izvedeniškega mnenja o poškodbi in cenitvi vrednosti škode orodij za brizganje termoplastov – posoda s pokrovčkom za A. s.p.“ z dne 22. 2. 2008, ki ga je izdelal sodni izvedenec in cenilec ... Glede na navedeno tožnica ni imela podlage, da bi na navedeni pravni podlagi tožniku priznala višjo škodo, kot jo je tožnik uveljavljal s pravočasno vloženo vlogo. Tožbeni ugovori, da bi morala toženka tožniku na navedeni pravni podlagi priznati tudi škodo, ki jo je uveljavljal po poteku roka za oddajo vloge (rok za oddajo vloge je bil 30 dni od poziva in je začel teči 5. 2. 2008), nimajo podlage v predpisih.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik vlogi ni priložil dokazil o zavarovanju strojev in opreme, zato je osnova za izplačilo 50% odobrene škode. Navedena odločitev temelji na prvi alineji četrtega odstavka 5.1.1. točke Programa. Ker iz tožnikove vloge ne izhaja, da bi ji tožnik priložil dokazila o zavarovanju strojev in opreme, prav tako pa to tudi ne izhaja iz priloženih upravnih spisov, je kljub tožnikovimi pavšalnimi tožbenimi navedbami, da so bila v izpodbijanem postopku potrebna dokazila priložena, tudi po presoji sodišča odločitev toženke, da tožniku prizna zgolj 50% škode, pravilna. Sodišče še pripominja, da je bil tožnik že ob prijavi škode seznanjen, da bo v primeru, če strojev in opreme ni imel zavarovanih, prejel povrnjene le 50% škode, saj to izhaja iz prijavnega lista. Opozorjen pa je bil tudi na dokazila, ki jih mora priložiti kot dokaz o zavarovanju strojev in opreme, saj so v prijavnem listu med prilogami navedene tudi kopije morebitnih zavarovalnih polic za posamezno vrsto stroja in/ali opreme.

Ker gre v zadevi za izvedbo druge faze aktivnosti, ki pomeni zgolj nadaljevanje začasnega programa odprave posledic škode v obliki „de minimis“, je pravilna odločitev toženke, da je pri odmeri višine škode upoštevala tudi odškodnino, ki je bila tožniku povrnjena iz drugih javnih virov, na podlagi prve faze aktivnosti za povrnitev škode gospodarskim subjektom. Navedena odločitev temelji na določilu o kumulaciji pomoči, ki izhaja iz sheme pomoči, katere združljivost s Pogodbo ES je potrdila Evropska komisija in iz katere 14. odstavka 2.7. točke izhaja, da se znesek pomoči, ki ga je upravičenec že prejel kot del odškodnine za škodo v obliki pomoči „de minimis“, odšteje od zneska pomoči, ki ga prejme po tej shemi.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1.