Jedro

Ker tožnik ni izkazal pravice razpolaganja za vse parcele, na katere se sanacija nanaša in ker območje sanacije gramoznice predstavlja celoto, je pravilna ugotovitev upravnega sodišča, da tožniku že iz tega razloga ni bilo mogoče izdati dovoljenja za sanacijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, št. U 3041/97-20 z dne 11.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 12.11.1997, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Upravne enote O. z dne 1.7.1997, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za izdajo dovoljenja za sanacijo gramoznice na zemljišču del parc. št. 487/2, del parc. št. 487/1, del parc. št. 580/39 in parc. št. 487/10 k.o. F. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno zavrnil zahtevo za izdajo dovoljenja za sanacijo gramoznice, saj tožeča stranka ni predložila dokazila o lastništvu parc. št. 487/10 k.o. F., poleg tega pa predloženi načrt za sanacijo ni izdelan v skladu z Odlokom o sprejetju ureditvenega načrta za gramoznico in ostale površine med P. potokom in D. (J.) v občini O. (Uradni vestnik občin O. in P., št. 2/92, v nadaljevanju: odlok).

Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe sklicuje na 33.a člen Zakona o graditvi objektov (ZGO), po katerem se investitorju na njegovo zahtevo lahko izda enotno dovoljenje za gradnjo, če zahtevi za izdajo tega dovoljenja poleg dokazil iz 36. člena tega zakona razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, predloži tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Po 53. členu ZUN, pa mora investitor v zahtevi za lokacijsko dovoljenje navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta, naprave ali drugega posega v prostor ter priložiti dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor. Tožeča stranka ni izkazala razpolagalne pravice za zemljišče parc. št. 487/10 k.o. F. Iz kopije katastrskega načrta, ki prikazuje območje predvidenega posega in jo je tožeča stranka priložila zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo, je razvidno, da območje predvidenega posega obsega tudi navedeno parcelo. Tožeči stranki že iz navedenega razloga ni mogoče izdati dovoljenja za sanacijo gramoznice, saj ni izkazala pravice razpolaganja za vsa zemljišča, na katerih se nameravani poseg nanaša. Nadaljnjih razlogov, to je usklajenost predvidenega posega z odlokom, zato sodišče ni presojalo.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da v svoji vlogi ni zahtevala sanacije na zemljiščih, ki niso v njeni lasti, to pa je navedla tudi v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje. Na podlagi zahteve prvostopnega organa je predložila zahtevano dokumentacijo za sanacijo med drugim tudi sanacijski načrt in priložila lokacijsko dokumentacijo. Sanacijski načrt je izdelalo podjetje P. d.o.o. M. Mnenje občine O. z dne 16.6.1997 k lokacijski dokumentaciji z dne 5.6.1997 je bilo, da se predvidena sanacija v lokacijski dokumentaciji uskladi s sanacijo predvideno v ureditvenem načrtu za gramoznico in ostale površine na območju J. Izdelovalcu sanacijskega načrta podjetju P. d.o.o. M. je dostavila ureditveni načrt, ki je nato popravil sanacijski načrt in ji zagotovil, da je sanacijski načrt usklajen z ureditvenim načrtom. Kdo ima prav ali je sanacijski načrt usklajen z ureditvenim načrtom ne ve, saj ni strokovnjak s tega področja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje in pred njim upravna organa obeh stopenj sta pravilno ugotovila, da v tem primeru ni pogojev za izdajo enotnega dovoljenja za sanacijo gramoznice po 33.a členu ZGO. Tožeči stranki zahtevanega dovoljenja ni bilo mogoče izdati, ker ni izkazala pravice razpolaganja za vse parcele, na katere se nameravana sanacija nanaša (parc. št. 487/10 k.o. F.). Da se predvidena sanacija nanaša tudi na zemljišče parc. št. 487/10 k.o. F., ne glede na to, da tožeča stranka v sami vlogi tega zemljišča ni navedla, izhaja iz mapne kopije (potrjene s strani ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje M.) s prikazom območja predlaganega posega, ki jo je upravnemu organu predložila tožeča stranka. Glede na to, da tožeča stranka ni izkazala, da ima s sanacijo pravico posegati tudi v parc. št. 487/10 k.o. F., ki sodi v območje sanacije, in glede na to, da navedeno območje predstavlja celoto, je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožeči stranki že iz tega razloga ni bilo mogoče izdati dovoljenja za sanacijo. Zato ugovorov v zvezi s skladnostjo predvidene sanacije z odlokom, ki jih tožeča stranka ponavlja tudi v pritožbi, prvostopno sodišče ni presodilo, saj, glede na neizkazano pravico razpolaganja z vsemi parcelami, ki sodijo v območje predvidene sanacije, to ni bilo potrebno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.