Jedro

Revidentka v obravnavanem obdobju ni bila na šolanju v smislu določbe 8. člena ZPIZ-1, saj v tem času ni bila na dodiplomskem oziroma podiplomskem izobraževanju. Poklicno izobraževanje namreč ne predstavlja dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja. Status zavarovanke je imela na podlagi določb 15. člena v zvezi s prvim odstavkom 17. člena ZPIZ-1, ker je kot samostojna podjetnica opravljala pridobitno dejavnost kot edini poklic, saj ni bila v delovnem razmerju, ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila zavarovana, in tudi ni bila na šolanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentkino tožbo zoper osem odločb Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kranj, vse z dne 12. 11. 2009, s katerimi je prvostopenjski davčni organ revidentki za mesece od januarja do avgusta 2009 odmeril in naložil v plačilo prispevke za socialno varnost. Drugostopenjski davčni organ je s sklepom in odločbo z dne 12. 11. 2010, najprej postopke v pritožbenih zadevah zoper navedene (in še drugi dve) prvostopenjske odločbe združil in nato zavrnil revidentkino pritožbo zoper navedene odločbe prvostopenjskega davčnega organa.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, pri tem pa tudi samo pojasnjuje pravilnost odločitve upravnih organov in utemeljuje zavrnitev tožbenih ugovorov. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da se po določbi prve alineje 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) obvezno zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost in da se po določbi prvega odstavka 17. člena ZPIZ-1 šteje, da samozaposleni in kmetje opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju. Pojasnilo je, da je pojem rednega šolanja sicer nedoločen pravni pojem, vendar po sodni praksi predstavlja redno šolanje predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti z namenom pridobitve izobrazbe ali poklica zaradi (kasnejše) zagotovitve lastnega preživljanja. Prav tako Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) v 5. točki 15. člena določa, da so zavarovanci po tem zakonu osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revidentka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prvostopenjsko sodbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker je v nasprotju z določbo 8. in 17. člena ZPIZ-1 prvostopenjsko sodišče odločilo, da ni bila na šolanju. Zatrjuje, da je pridobila poklic na javno priznani poklicni šoli v skladu z določbami Zakona o izobraževanju odraslih, zato je izpolnjen kriterij, da je bila v obravnavanem obdobju na šolanju. Prvostopenjsko sodišče se neutemeljeno sklicuje na pojem rednega šolanja, saj se ta pojem nanaša na 14. člen ZPIZ, ki je prenehal veljati 1. 1. 2000, ko je začel veljati ZPIZ-1. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in se izpodbijane odločbe odpravijo.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po presoji Vrhovnega sodišča je revidentka izkazala, da gre v obravnavani zadevi po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali pridobitev poklica na poklicni šoli predstavlja šolanje v smislu določbe prvega odstavka 17. člena ZPIZ-1, ki opredeljuje, kdaj samozaposleni opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic. O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V reviziji ostaja sporno, ali so bili revidentki za mesece od januarja do avgusta 2009 utemeljeno odmerjeni in naloženi v plačilo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

9. V skladu s 15. členom ZPIZ-1 (samozaposleni) se obvezno zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da samozaposleni in kmetje opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju.

10. V 8. členu ZPIZ-1 so določeni pomeni posameznih pojmov po tem zakonu, in sicer šolanje po ZPIZ-1 pomeni: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja in v katerem ni vključena v obvezno zavarovanje. Iz navedene določbe tako izhaja, da se pojem šolanja v smislu ZPIZ-1 nanaša na dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.

11. Iz določb Zakona o izobraževanju odraslih (v nadaljevanju: ZIO), na katerega se sklicuje revidentka, izhaja, da se izobraževanje odraslih po ZIO nanaša na izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, pa pri tem izobraževanju nimajo statusa učenca, dijaka ali študenta. Izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega ter višjega strokovnega izobraževanja se ureja z ZIO in z zakoni, ki urejajo ta področja izobraževanja. Izobraževanje odraslih v visokem šolstvu pa se ureja z zakonom, ki ureja področje visokega šolstva (1. člen ZIO), to je Zakon o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVis). ZVis pa ureja dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje. Iz določbe 33. člena ZVis izhaja, da se pojem pridobitve dodiplomske izobrazbe nanaša na pridobitev izobrazbe po študijskem programu prve stopnje, ki obsega visokošolski strokovni študijski program oziroma univerzitetni študijski program; pridobitev podiplomske izobrazbe pa na študijski program druge in tretje stopnje (magistrski študijski programi, enoviti magistrski študijski programi, doktorski študijski programi). Iz navedenih določb tako po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da pridobitev poklicne izobrazbe v skladu z ZIO ne predstavlja dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja.

12. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je svojo odločitev oprlo tudi prvostopenjsko sodišče in na katero je Vrhovno sodišče glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da je imela revidentka v obdobju od 13. januarja 2009 do konca avgusta 2009 status samostojnega podjetnika, ob tem pa ni bila v delovnem razmerju in tudi ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila zavarovana. V navedenem obdobju kot samostojna podjetnica ni obračunavala in plačevala prispevkov za socialno varnost. Revidentka je v davčnem postopku predložila spričevalo o zaključnem izpitu Ekonomsko-storitvenega izobraževalnega centra Kranj, Gradbeno-storitvene šole z dne 31. 8. 2009, s katerim je pridobila srednjo poklicno izobrazbo po programu frizer.

13. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja po presoji Vrhovnega sodišča revidentka v obravnavanem obdobju ni bila na šolanju v smislu določbe 8. člena ZPIZ-1, saj v tem času ni bila na dodiplomskem oziroma podiplomskem izobraževanju. Poklicno izobraževanje namreč ne predstavlja dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja. Zato je neutemeljen revizijski ugovor, da pridobitev poklica na javno priznani poklicni šoli, pomeni šolanje v smislu 8. člena ZPIZ-1 in prvega odstavka 17. člena ZPIZ-1. 14. Glede na navedeno je pravilna odločitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je revidentka imela status zavarovanke na podlagi določb 15. člena v zvezi s prvim odstavkom 17. člena ZPIZ-1, ker je kot samostojna podjetnica opravljala pridobitno dejavnost kot edini poklic, saj ni bila v delovnem razmerju, ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila zavarovana, in tudi ni bila na šolanju. Zato je bila na podlagi 2. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost zavezanka za obračun in plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in so ji bili ti prispevki utemeljeno odmerjeni. Tako je v obravnavani zadevi tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo.

15. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je prvostopenjsko sodišče nepravilno dodatno obrazložilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb z razlaganjem pojma rednega šolanja. Že drugostopenjski davčni organ je v svoji odločbi (v drugem odstavku na tretji strani) pravilno pojasnil, da se za šolanje po ZPIZ-1 šteje le dodiplomsko in podiplomsko šolanje, s temi razlogi se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 strinjalo tudi prvostopenjsko sodišče. Ker ZPIZ-1 v 8. členu izrecno opredeli pojem šolanja, je v obravnavani zadevi pravno neupoštevna razlaga pojma rednega šolanja. Termin rednega šolanja je namreč uporabljal ZPIZ, ki je veljal pred ZPIZ-1 (ki je začel veljati 1. 1. 2000). Zato je v obravnavani zadevi pravno neupoštevna razlaga pojma rednega šolanja. Ker se sklicevanje revidentke na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 185/2003 z dne 8. 5. 2003 nanaša na pojem rednega šolanja, na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati.

16. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.