Jedro

V dokaznem gradivu ni opore za sklepanje o poslabšanju položaja nasprotne udeleženke spričo delitve njenih parcel glede na traso nove povezovalne ceste in posledično zmanjšanje „dejanske in uporabne vrednosti“ preostanka zemljišč.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v korist predlagateljice dovolilo razlastitev na nepremičninah nasprotne udeleženke, opredeljenih po vrsti in obsegu v izreku prvostopenjskega sklepa; odškodnino za odvzete nepremičnine je določilo v znesku 1,956.613 SIT oziroma 8.164,80 EUR ter sklenilo, da mora predlagateljica ta znesek nakazati nasprotni udeleženki v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa.

Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotna udeleženka vložila revizijo; po njenih navedbah ga izpodbija „iz vseh revizijskih razlogov“. Graja višino določene odškodnine z očitkom, da ji je bila po preračunani vrednosti priznana v znesku 2 eura za m2 zemljišča, čeprav se vrednost zemljišč na tem območju približuje znesku 100 eurov za m2. Sicer pa je še vedno prepričana, da bi bil možen dogovor v smeri manjšega poseganja v njeno lastnino s prestavitvijo trase nove povezovalne ceste na rob njenih parcel; s tem bi se preprečila nepotrebna delitev parcel na dva dela, ki bistveno zmanjšuje dejansko in uporabno vrednost preostanka njenih zemljišč. Končno problematizira še napotek iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, po katerem naj bi imela možnost predlagati odkup tudi preostanka parcel; zdi se ji ciničen, saj bi bila s tem po njenem mnenju dvakratno oškodovana glede na ocenjeno vrednost m2 zemljišča, ki jo je pri določitvi odškodnine upoštevalo sodišče. Predlaga spremembo pravnomočnega sklepa v smeri zavrnitve predloga za razlastitev oziroma razveljavitev sklepov sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Revizija je bila po 375. členu v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) poslana predlagateljici, ki je nanjo odgovorila in smiselno predlagala naj se zavrne, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Ker so bila po v postopku z revizijo neizpodbojnih dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 21. členom Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ) zemljišča, ki so predmet razlastitve v obravnavanem primeru, pred sprejetjem Odloka o lokacijskem načrtu za izgradnjo avtoceste ... kmetijska zemljišča, sta tak njegov status sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno upoštevali kot izhodišče za odmero odškodnine pri razlastitvi (primerjaj s sklepom VS RS II Ips 555/2005 in drugimi v podobnih primerih). Tega nasprotna udeleženka v reviziji niti ne problematizira, temveč graja višino odškodnine z golo trditvijo, da se vrednost zemljišč na tem območju približuje znesku 100 EUR za m2 zemljišča. Taka njena trditev pa nima nobene opore v dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere so stranke in sodišče glede na že navedene zakonske določbe v postopku z revizijo vezani; z njimi je v opreki, saj je v obrazložitvi pravnomočnega sklepa izrecno poudarjena izhodiščna upoštevnost vrednosti, ki bi jo „razlaščenec iztržil s transakcijo na trgu primerljivih kmetijskih zemljišč“ (glej prvi odstavek obrazložitve na 4. strani sklepa sodišča prve stopnje).

Vprašanje možnosti prestavitve trase nove povezovalne ceste med V. in I., ki ga nasprotna udeleženka ponovno načenja v reviziji, je brez slehernega pomena, saj je to vprašanje lahko predmet drugih in ne tega (sodnega) postopka.

Ker se nasprotna udeleženka tudi še v reviziji sklicuje na poslabšanje položaja spričo delitve njenih parcel glede na traso nove povezovalne ceste in posledično zmanjšanje „dejanske in uporabne vrednosti“ preostanka zemljišč, jo je treba napotiti na razloge v sklepu sodišča druge stopnje (predzadnji odstavek na 2. strani), da v dokaznem gradivu za takšno sklepanje ni opore. To velja zlasti v povezavi s cenitvijo sodnega cenilca A. Ž., v kateri so vsa tovrstna poslabšanja ovrednotena in upoštevana pri določitvi odškodnine (glej cenitveno poročilo na list. št. 107 in 108 spisa), medtem ko možnost predloga za odvzem preostalih zemljišč v pomenu določbe drugega odstavka 24. člena ZSZ nasprotna udeleženka v reviziji izrecno zavrača. V zvezi z uvodno navedbo v reviziji nasprotne udeleženke, da vlaga revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“, je treba slednji pojasniti, da to ne zadošča za (tudi) formalnopravni preizkus izpodbijanega pravnomočnega sklepa (371. člen ZPP), v materialnopravnem pogledu pa se po obrazloženem izkaže izpodbijana odločitev za pravilno. Zato je bilo treba na podlagi določbe 378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP ter v zvezi s 37. členom ZNP in 21. členom ZSZ revizijo kot neutemeljeno zavrniti.

Odločitev o stroških revizijskega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.