Jedro

Do prekinitve zapuščinskega postopka in napotitve strank na pravdo po 212. členu ZD pride le v primeru, če spor o tem, ali kakšno premoženje sodi v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru spora o tem med tretjimi osebami, ki niso dediči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik in B. A. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zapuščinski postopek po pokojnem A. A. ustavi, ker ni zapustil premoženja.

2. Zoper sklep se pritožuje zapustnikov sin C. A. Meni, da je odločitev napačna in preuranjena, saj sodišče obsega zapuščine sploh ni ugotavljalo. Odločitev je oprlo zgolj na dejstvo, da sta kot lastnici nepremičnin, ki naj bi spadale v zapuščino, vknjiženi D. A. in E. A. Pritožnik se je v vlogah osredotočil zgolj na najvrednejše premoženje, o preostalem premoženju zapustnika niti še ni bilo govora. Sodišče običajno po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o bančnih računih in denarnih sredstvih, ki spadajo v zapuščino, kar bi moralo narediti tudi v tej zadevi. V zapuščino spadajo številne premične stvari in osebne stvari, tudi stanovanjska oprema v hiši in denarna vrednost dveh avtomobilov. Sodišče bi moralo zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, saj gre med dediči za spor glede obsega zapuščine. Pred tem pa bi moralo opraviti zapuščinsko obravnavo, na kateri bi se dediči na poziv sodišča izjasnili o morebitnem preostalem premoženju zapustnika.

3. Vdova zapustnika B. A. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je zapuščinsko sodišče na predlog pritožnika uvedlo zapuščinski postopek po pokojnem A. A., umrlem ... 2000. Ker je ugotovilo, da zapuščine po pokojnem ni, je na podlagi 203. člena v zvezi z 2. členom Zakona o dedovanju (ZD) odločilo, da se zapuščinski postopek ustavi. Odločitev ni preuranjena, ampak pravilna in zakonita.

6. Po določbi 203. člena ZD lahko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja. Tako ravna tudi v primeru, če je zapustil samo premično premoženja, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo enako, kot izhaja iz pritožnikovega predloga za uvedbo zapuščinskega postopka, da zapustnik ob smrti ni bil lastnik nepremičnin. Parceli 450/4 in 449/11, k.o. X, je zemljiškoknjižna lastnica B. A. po njegovi smrti podarila in sta sedaj v solasti D. A. in E. A., ki pa nista zakoniti dedinji. Pritožnik v predlogu ni navedel, da zapuščina obsega tudi premičnine in katere, niti tega, da naj bi imel zapustnik denarna sredstva na bančnih računih in neizplačano pokojnino. Zapuščinsko sodišče je kljub temu opravilo po uradni dolžnosti poizvedbe o morebitnem obstoju transakcijskih računov zapustnika in vrednostnih papirjev ter oporoke (list. št. 9 do 11 ter 14 spisa). Glede na to, da so bile vse poizvedbe negativne, je utemeljeno zaključilo, da zapuščine ni. Tudi pritožbene trditve o tem, da naj bi v zapuščino sodile premičnine in denarna sredstva, so povsem pavšalne in nejasne. Predmet dedovanja pa so lahko le stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku (2. člen ZD).

8. Do prekinitve zapuščinskega postopka in napotitve strank na pravdo po 212. členu ZD pride le v primeru, če spor o tem, ali kakšno premoženje sodi v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru spora o tem med tretjimi osebami, ki niso dediči. Glede na zgoraj povzete ugotovitve o lastništvu parcel 450/4 in 449/11, k.o. X, je materialnopravno pravilno in skladno s sodno prakso stališče sklepa, da ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Pravilno je tudi pojasnjeno, da uveljavljanje zahtevkov do tretjih glede omenjenih parcel ni stvar zapuščinskega, temveč morebitnega pravdnega postopka.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi 1. odst. 174. člena ZD.