Jedro

Če je, tako kot v obravnavanem primeru, inšpekcijski ukrep odrejen po ZUN, je od uveljavitve ZGO-1 za ukrep odstranitve objekta relevantno dejansko stanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za odreditev ukrepa zahteva ZGO-1.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba (1. točka izreka sodbe in sklepa) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep (2. točka izpodbijane sodbe in sklepa) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

III. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 4. 2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor z dne 24. 7. 2001, s katero je bil tožnicama odrejen inšpekcijski ukrep – odstranitev ograje, izvedene iz žične mreže na betonskih sohah, vzpostavitev v prejšnje stanje (1. točka izreka); odločeno, da za objekt veljajo prepovedi – vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah (2. točka izreka); če investitorki ne bosta opravili naloženega dejanje na način in v roku, določenem v 1. točki izreka odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške (3. točka izreka), da bosta stroške, nastale z izvršbo, plačali investitorki na podlagi posebnega sklep (4. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve (5. točka izreka).

2. Z izpodbijanim sklepom (2. točka izpodbijane sodbe in sklepa) je sodišče zavrnilo predlog tožnic za oprostitev plačila sodnih taks.

3. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, iz katerega izhaja, da tožnici za sporno ograjo nista imeli nobenega upravnega dovoljenja. Tako dejansko stanje pa je po presoji prvostopnega sodišča zadostna podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Ur. l. RS, št. 26/90, 48/90, 47/93 in 44/97). Po presoji sodišča na odločitev v tej zadevi ne more vplivati tožbeni ugovor, da pred pristojnim upravnim organom teče postopek za pridobitev upravnega dovoljenja za sporno ograjo ter sklicevanje na sklep o prekinitvi tega postopka.

4. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da tožnici živita v skupnem gospodinjstvu s sinom ter da je plača tožnic za zadnje 3 mesece pred vložitvijo vloge za oprostitev znašala 513.018,50 SIT, in 307.687,70 SIT. Na tej podlagi je sodišče ocenilo, da s plačilom sodnih taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva tožnic za preživljanje.

5. Tožnici v pritožbi (sedaj reviziji) zoper sodbo uveljavljata zmotno uporabo materialnega prava. Navajata, da gre za bagatelni poseg, da ograja nikogar ne moti in nima nobenega vpliva na okolje. Sodišče ni zavzelo stališča o tožbeni navedbi, ki se nanaša na sklep o prekinitvi postopka izdaje dovoljenja za sporno ograjo. V pritožbi zoper sklep navajata, da je ta nepravilen. Sodišče ni upoštevalo, da gre za nagajanje sosedov, ki so vložili številne tožbe zaradi priznanja služnosti, kar je tožnicama povzročilo ogromne izdatke. Predlagata, da sodišče pritožbi in reviziji ugodi in jima prizna stroške postopka.

6. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka

7. Revizija je utemeljena.

8. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 9. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

10. V obravnavani zadevi je sporen inšpekcijski ukrep, odrejen tožnicama na podlagi 73. člena ZUN. Vendar pa je zakonitost odrejenega inšpekcijskega ukrepa treba presojati glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005. V tej odločbi, ki je bila sprejeta že po končanem upravnem sporu na prvi stopnji, je predmet ustavne presoje določba prvega odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002, 47/2005, 102/2004-UPB). Ta določba je bila namreč podlaga za uporabo ZUN, ki je sicer z dnem uveljavitve Zakona o urejanju prostora – ZUreP (Ur. l. RS, št. 110/2002), to je s 1. 1. 2003, prenehal veljati. Določala je, da se po določbah ZUN končajo tisti inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZGO-1. Ustavno sodišče pa je z navedeno odločbo odločilo, da prvi odstavek 200. člena ZGO-1, kolikor za gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona nalaga, da se inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo ZGO-1, končajo po določbah ZUN, razveljavi (1. točka) ter, da se nepravnomočno končani inšpekcijski postopki iz prejšnje točke, vključno z izvršbami inšpekcijskih ukrepov v nepravnomočno končanih inšpekcijskih postopkih, končajo po določbah ZGO-1. 11. Po določbi tretjega odstavka 3. člena ZGO-1 investitorjem pod predpisanimi pogoji za začetek gradnje ni treba več pridobiti gradbenega dovoljenja, če gre za enostaven objekt, podrobneje pa je vprašanje enostavnih objektov urejeno v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrsti del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči – Pravilnik (Ur. l. RS, št. 114/2003). Pod določenimi pogoji je gradnja zakonita in investitorju ni treba pridobiti nobenega upravnega dovoljenja.

12. Ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča RS in glede na to, da se odrejeni ukrep nanaša na ograjo, ki je po Pravilniku (1. točka 4. člena) enostaven objekt, je bilo po presoji revizijskega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izrek obravnavanega ukrepa.

13. Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1. K II. točki izreka

14. Pritožba je utemeljena.

15. Glede na določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 je Vrhovno sodišče RS pritožbo tožnic zoper sklep obravnavalo kot pritožbo po ZUS-1. 16. Dne 1. 10. 2008 je začel veljati Zakon o sodnih taksah – ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008), ki v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočno zaključenega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pritožbeno sodišče je zato v tem primeru, ko se je postopek začel pred uveljavitvijo ZST-1, pri odločanju v tej zadevi uporabilo določbe ZST, veljavnega v času odločanja prvostopnega sodišča. 17. Kadar sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora za svojo odločitev navesti razloge, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti pravilnost odločitve. V obrazložitvi mora biti razvidno premoženjsko stanje stranke in tudi višina taksne obveznosti. Le konkretne ugotovitve o premoženjskem stanju prosilca in o višini taksne obveznosti so lahko podlaga za presojo o tem, ali so, ali niso izpolnjeni pogoji, ki jih za oprostitev plačila sodnih taks zahteva 13. člen ZST. Izpodbijana odločitev po presoji pritožbenega sodišča take vsebine nima. Ne vsebuje namreč višine taksne obveznosti, sodišče pa pri presoji tudi ni opravilo primerjave med dohodki tožnic in zajamčeno plačo v RS. Prav to pa je bistveno za presojo, ali bodo tožnicama s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Ker brez te primerjave odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, zaradi razloga iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

18. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

K III. točki izreka

19. Ker je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1).