Jedro

Posledično je sodišče prve stopnje zaključilo, da je zaradi nasprotja med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. V nadaljevanju pa je tudi presodilo, da je bila predmetna bianco menica izpolnjena v nasprotju z menično izjavo, saj je v menični izjavi št. 2057 naveden popolnoma drug temeljni posel, sklenjen med drugimi strankami in za drugačno vrednost ter celo za drugo valuto.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti toženi stranki 2.426,60 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice, da ji je toženec v roku 3 dni dolžan plačati 501.947,35 CHF z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 9. 2017 dalje do plačila ter da ji je v roku 8 dni dolžan povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je sklenilo, da je tožnica dolžna tožencu povrniti njegove pravdne stroške, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni na način, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, vse s stroškovno posledico.

3.Tožnica kot bistveno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da podpis na menici ni pristen, v neposrednem nasprotju s pravili pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu. Toženec podpisa na menici nikoli ni zanikal, prav tako je bilo trditveno in dokazno breme glede tega na tožencu. Skladno z ustaljeno sodno prakso je dokazno breme v vsakem primeru na stranki, ki zatrjuje nepristnost podpisa in ne na stranki, ki predloži listino in zatrjuje pristnost podpisa. Toženec bi zato moral izpodbiti verodostojnost podpisa, v tožničino korist pa tudi ne bi bilo treba izvajati dokaza z izvedencem. Pristnost podpisa na menici je bila izkazana s strani izvedenca grafološke stroke, pri čemer zaradi specifičnosti relevantnega dejstva, zadostuje znižan dokazni standard, in sicer stopnja verjetnosti. Odločitev sodišča o nepristnosti podpisa je tako nezakonita, vzbuja dvom v nepristranskost sodnice, obremenjena je s kršitvijo pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), krši načela enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic ter sodnega varstva iz 14., 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica bianco menico izpolnila v nasprotju z menično izjavo in pooblastilom. To je presojalo skozi okvir menično strogosti, kar ne bi smelo. S strani toženca je bila izdana sporna menica v zavarovanje tožničinih terjatev na podlagi Pogodbe o najetju dolgoročnega deviznega kredita št. 317297/18 z dne 6. 8. 2007 (v nadaljevanju Kreditna pogodba z dne 6. 8. 2007) in s katero je tožnica dala tožencu kredit za nakup poslovnih nepremičnin v znesku 573.000,00 CHF. Slednje izrecno izhaja iz točke 1.7.2. Kreditne pogodbe. Toženec je tožnici izdal bianco menico in menično izjavo št. 2057 s pooblastilom za izpolnitev menice, s tem ko pa je toženec podpisal bianco menico v svojem imeni kot izdajatelj ter jo izročil tožnici, je v lastnem imenu izrazil voljo, da bo osebno menično odgovarjal, s čimer je prevzel menično obveznost. Iz same oznake menične izjave - 2057, jasno izhaja, da gre za menično izjavo, katere izdaja je bila predvidena s Kreditno pogodbo z dne 6. 8. 2007, pri čemer dejstvo, da sta bili navedena menica in menična izjava izdani tudi v zavarovanje neke druge kreditne pogodbe, konkretno Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 28012/00, ne pomeni, da sporna menica ni bila izdana v zavarovanje Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007. Okoliščina, da ima sporna menica drug datum izdaje kot Kreditna pogodba z dne 6. 8. 2007 je nerelevantna, saj to ne spreminja njene veljavnosti. Tudi sicer je stališče sodne prakse, da je menični upnik upravičen izpolniti bianco menico celo v primeru, ko ne bi imel takšnega izrecnega pooblastila, saj se šteje, da je bilo pooblastilo molče dano že z izročitvijo takšne menice. Iz same Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007 izhaja, da je bila sporna menica izdana za zavarovanje po tej Kreditni pogodbi. Ugotavljanje pravilnosti izpolnjevanja bianco menice se presoja v skladu z določbami temeljnega posla, tj. Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007. V obravnavani zadevi je bistveno zgolj, da je toženec bianco menico podpisal in izdal v zavarovanje terjatev po Kreditni pogodbi, zato je tožnica imela pravico izpolniti menico skladno z menično izjavo št. 2057 in Kreditno pogodbo. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, posledično nepravilna in nezakonita, tožnici pa je tudi bilo poseženo v pravico do zasebne lastnice iz 33. člena Ustave RS. Tožnica dodaja še, da je njen tožbeni zahtevek sklepčen, argumentacija za takšno stališče pa se v bistvenem pokriva z argumentacijo, ki jo je podala v točki II. pritožbe. Tožnica in toženec sta sklenila Kreditno pogodbo z dne 6. 8. 2007 za 573.000,00 CHF ter se v točki 1.7.2. dogovorila za dodatno zavarovanje, in sicer solidarno poroštvo družbe A., d. o. o. ter za štiri bianco podpisane menice z menično izjavo št. 2057 in pooblastilom za izpolnitev in vnovčitev menice. Dejstvo, da je bila menica izdana skoraj eno leto po sklenitvi Kreditne pogodbe ni relevantno, razlog za zavrnitev zahtevka pa tudi ne more predstavljati dejstvo, da sta izdana menica in menična izjava 2057 dani tudi v zavarovanje neke druge terjatve iz neke druge kreditne pogodbe. Bistveno je, da je toženec skladno s svojo zavezo po 1.7.2. členu Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007 izdal bianco menico in menično izjavo št. 2057, posledično ima tožnica pravico do poplačila svoje terjatve. Sodišče prve stopnje je tožnici odvzelo zakonito zavarovanje njene terjatve.

4.Toženec se v obrazloženem odgovoru na pritožbo in njegovi dopolnitvi zavzema za njeno zavrnitev ter priglaša svoje pritožbene stroške.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zoper toženca, ob ugotovljeni pasivni stvarni legitimaciji, primarno zavrnilo kot nesklepčnega, z utemeljitvijo, da ne obstoji povezava med Kreditno pogodbo opr. št. 31729/18 z dne 6. 8. 2007 (A5) kot temeljnim poslom, menično izjavo št. 2057 in danim pooblastilom (A4) ter predloženo menico (A3). Nosilni razlogi za takšen zaključek izhajajo iz ugotovljenih dejstev, da je bila menica kakor tudi menična izjava št. 2057 izdana dne 20. 6. 2008, tj. skoraj eno leto po sklenitvi temeljnega posla (čeprav iz 3. točke Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007 kot pogoj koriščenja kredita izhaja predložitev kompletne dokumentacije glede zavarovanj, kar pri bianco menici zajema tudi menično izjavo), da znesek na menici glasi 501.947,35 CHF, medtem ko Kreditna pogodba z dne 6. 8. 2007 glasi na 573.000,00 CHF, menična izjava št. 2057 in pooblastilo pa glasita na 350.000,00 EUR, ter da se slednji nanašata na Kreditno pogodbo št. 28012/00 z dne 20. 6. 2008 v znesku 350.000,00 EUR, ki sta jo sklenili tožnica in družba B. d. o. o.. Posledično je sodišče prve stopnje zaključilo, da je zaradi nasprotja med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. V nadaljevanju pa je tudi presodilo, da je bila predmetna bianco menica izpolnjena v nasprotju z menično izjavo, saj je v menični izjavi št. 2057 naveden popolnoma drug temeljni posel, sklenjen med drugimi strankami in za drugačno vrednost ter celo za drugo valuto. Presojalo pa je tudi pristnost toženčevega podpisa na sporni menici, za katerega je zaključilo, da ni dokazana, zato je po vsebinski obravnavi tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.

7.Sodišče druge stopnje zaključkom glede nesklepčnosti tožbe ne pritrjuje. Za ugotovitev sklepčnosti tožbe v obravnavani zadevi je dovolj, da je tožnica, ob ostalih pravno relevantnih dejstvih, navedla, katero terjatev vtožuje, v kakšni višini in pravno podlago te terjatve, tj. pravni posel, na podlagi katerega je nastala ter njeno neplačilo. Ali so bile te njene trditve zadosti substancirane in predloženi zadostni in ustrezni dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva o obstoju vtoževane terjatve, pa je vprašanje, s katerim se sodišče ukvarja ob presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Pravna podlaga za presojo sklepčnosti tožbenega zahtevka je podana v tretjem odstavku 318. člena ZPP. Zakon sicer opredeljuje njeno negativno definicijo: "...če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) …", pomeni pa obveznost tožeče stranke, da v tožbi navede vso tisto dejansko podlago tožbe, ki ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljuje postavljeni tožbeni zahtevek

Menična izjava je "dogovor " o vpisu manjkajočih sestavin menice.

Zveza:

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 22, 23, 33 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 318, 318/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.