Jedro

Sodišče prve stopnje je obširno in natančno obrazložilo, kakšni so prihodki toženke in kakšne potrebe otroka, obrazložilo pa je tudi, da odmera preživnine ni matematični izračun, temveč ocena oziroma vrednotenje, saj je treba upoštevati, da različni stroški v krajšem in še posebej daljšem obdobju tudi variirajo.

13.Pritožbene navedbe, da so s strani toženke predstavljeni stroški bivanja, šolanja in oblačil pretirani, so pavšalne in se ne soočijo s konkretiziranimi razlogi sodišča prve stopnje, kakšni stroški so toženki nastajali v zvezi z A. A, kar je toženka v precejšnji meri podkrepila z listinskimi dokazi.

Sodišče prve stopnje se je (pravilno) pri ugotavljanju tožnikovih preživninskih zmožnosti oprlo tudi na njegov življenjski slog, ki posredno kaže, da so njegove dohodkovne zmožnosti boljše, kot skuša prikazati pritožba.

Izrek

14.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pravilna. Ker ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP), kršitev, je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

15.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, toženka pa je na pritožbo vsebinsko odgovorila, ji je tožnik na podlagi 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP dolžan povrniti pritožbene stroške, ki obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo (320 odvetniških točk ali 192 EUR), 2 % materialnih stroškov (3,84 EUR) in 22 % DDV (43,09 EUR). Stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do prenehanja obveznosti (378. člen Obligacijskega zakonika).

II. Tožnik mora toženki povrniti 238,93 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta nekdanja izvenzakonska partnerja, ki imata skupnega otroka A. A., starega 16 let. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo določilo A. A. stike z očetom (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); določilo preživninsko obveznost očeta glede mladoletnega A. A. in sicer za obdobje od 17. 9. 2018 do 31. 8. 2020 v višini 430 EUR mesečno, v obdobju 1. 9. 2020 do 31. 8. 2023 v višini 480 EUR in od 1. 9. 2023 dalje v višini 315 EUR mesečno, pri čemer to preživnino oče izpolnjuje delno naturalno, 55 % preživnine pa nakazuje na materin račun (II. točka izreka); določilo, da je oče od vložitve tožbe do izdaje sodbe dolžan za preživljanje A. A. plačati za obdobje od 17. 9. 2018 do vključno 30. 4. 2020 znesek 335 EUR mesečno, za obdobje od 1. 5. 2019 do 31. 8. 2020 znesek 260 EUR mesečno in za obdobje od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2023 znesek 290 EUR mesečno (III. točka izreka); zavrnilo, kar sta stranki zahtevali več ali drugače glede stikov in preživnine (IV. točka izreka), in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

Navedena letnica je bila popravljena v 2019 s popravnim sklepom z dne 21. 6. 2024.

2.Zoper sodbo in sicer le glede določitve preživnine, se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da je v presoji izpodbijane sodbe izostala bistvena okoliščina, kaj je bil povod za predmetni postopek. Napačna je ocena sodišča glede stroškov preživljanja v obdobju od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020 in od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2023, saj je spregledalo, da je bila v tistem času epidemija COVID-19, ko je pouk potekal le na daljavo, zato ni nastal strošek za šolsko položnico. Izostali so tudi stroški za inštrukcije in obšolske dejavnosti, kot so šport, glasba, nemščina in mesečna vozovnica, saj so bile institucije zaprte. Tožnik je opozarjal na neskladnost zatrjevanih stroškov in prihodkov toženke, saj bi ob upoštevanju, da toženko bremenijo stroški lizinga za avto, potrošniškega kredita in domnevni mesečni stroški za A. A. 780 ali 875 EUR, ob njenem mesečnem prihodku tožnici ostalo le 97 oziroma 2 EUR. Ni tudi utemeljen zaključek sodišča o mesečnem prejemku tožnika vsaj 800 EUR, kar utemeljuje s povišanjem za nadure, nočnim delom, delom ob praznikih in napitnino, kar iz plačilnih list ne izhaja. Tožnik ni zanikal, da vozi avto Mercedes, vendar zgolj znamka ne more utemeljevati premoženjskega stanja posameznika. Tožnik ni zanikal, da je tekom pravdnega postopka prodal nepremičnine, je pa pojasnil, da je s kupnino poravnal zapadle in vtoževane terjatve. Tožnik soglaša z višjo obremenitvijo matere pri razporeditvi preživninskega bremena, vendar meni, da je ta med staršema ob odraščanju otroka in A. A. starosti med starša razporejena enako. Tožnik je predložil več sporočil toženke, v katerih ga naproša, da tudi v času izvrševanja stikov opravita šolske obveznosti, otrok pa je tekom postopka odrasel in je sposoben sam obiskovati dejavnosti. S strani toženke predstavljeni stroški bivanja, šolanja in oblačil so ob upoštevanju izračuna odhodkov in prihodkov pretirani, saj presegajo prihodkovno stran toženke.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

-------------------------------

4.Pritožba ni utemeljena.

Zveza:

5.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni obrazložilo, kaj je bil povod za predmetni postopek, saj to ni odločilno dejstvo v tej zadevi. Sodba mora vsebovati zgolj razloge o odločilnih dejstvih, ne pa o neodločilnih in nepomembnih okoliščinah, npr. motivih stranke za vložitev tožbe.

6.V zvezi z navedbami glede epidemije COVID-19 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v zvezi s tem toženkine navedbe prerekal zgolj z navedbo, da v tem času niso mogli nastati stroški inštrukcij, drugih zatrjevanih stroškov pa ni konkretizirano prerekal. V družinskih postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, mora sodišče tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, vendar le zaradi varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, ne pa tudi zaradi varovanja pravic in koristi polnoletnih strank. Pritožba tožnika ne zasleduje koristi otroka, temveč le korist tožnika, saj se zavzema za znižanje preživnine, kar otroku gotovo ni v korist. Zato je pritožbena presoja in nasploh sodna presoja tistih navedb polnoletne stranke, ki v družinskem postopku zasledujejo le interes te stranke, podvržena splošnim pravilom in omejitvam pravdnega postopka, vključno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), pravili o prekluzijah ter pritožbenih novotah (286. in 337. člen ZPP). Splošno je znano, da so se tudi v času epidemije COVID-19, ko je v šolah določen čas (vendar nikakor ne celotno obdobje, ki ga navaja pritožba - od 1. 5. 2019 do 31. 8. 2023), pouk potekal na daljavo, nekatere dejavnosti npr. inštrukcije, tečaji jezikov ali glasbe, odvijali tudi na daljavo preko računalniških komunikacij. Tožnik tekom pravde ni konkretizirano zatrjeval, da se te dejavnosti v zvezi z A. A. v spornem obdobju ne bi izvajale niti na daljavo. Prav tako so se v obdobju COVID-ne zapore izvajale različne športne dejavnosti na prostem, vključno s tenisom, tožnik pa ni ne zatrjeval ne izkazal, da v tem času A. A. tenisa ne bi treniral.

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 190 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212, 286, 337

7.Pritožbene navedbe v zvezi z neskladnostjo zatrjevanih stroškov in prihodkov tožene stranke prav tako niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je obširno in natančno obrazložilo, kakšni so prihodki toženke in kakšne potrebe otroka, obrazložilo pa je tudi (kar je materialnopravno povsem pravilno), da odmera preživnine ni matematični izračun, temveč ocena oziroma vrednotenje, saj je treba upoštevati, da različni stroški v krajšem in še posebej daljšem obdobju tudi variirajo. Iz tega razloga so neutemeljene tudi navedbe, da je izostala presoja, da ti stroški (ni povsem jasno, kateri; treningi tenisa praviloma niso vezani na šolsko leto) staršev ne bremenijo skozi celotno leto oziroma 12 mesecev, saj se šola v poletnih počitnicah ne izvaja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka v pritožbeno spornem obdobju plačevala potrošniški kredit, kar pomeni, da se je pred tem zadolžila, zato je povsem verjetno, kar navaja toženka v odgovoru na pritožbo, da je pravzaprav za preživljanje sebe in otroka porabljala tudi bančni limit, da je torej živela na kredit. Prav tako je prejemala tudi otroški dodatek, ob upoštevanju navedenega pa tudi ob upoštevanju materinih prihodkov, zatrjevani in s strani sodišča prve stopnje ugotovljeni stroški v zvezi z A. A. preživljanjem, niso nerealni oziroma nemogoči.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi tožnik izpodbija ugotovitve o svojih prihodkih. Iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi (priloga A69) izhajajo dodatki v odstotkih za nočno delo, delo ob nedeljah in med prazniki, pri čemer ni sporno, da tožnik dela v nočnem lokalu v turističnem kraju, torej je logično, da lokal obratuje tudi v nočnem času, ob nedeljah in praznikih, zato je povsem verjetno, da je tožnik prejemal tudi dodatke za delo v teh časovnih obdobjih, kot izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega sodišče prve stopnje odločitve o tožnikovih preživninskih zmožnostih ni oprlo zgolj na njegove dohodke iz delovnega razmerja, temveč se je oprlo tudi na druge okoliščine, med drugim je ugotovilo, da je zdrav in dela zmožen. Preživninska zmožnost staršev se ne ocenjuje zgolj po njihovih dejanskih prihodkih, temveč tudi po njihovih zmožnostih, saj je starš, ki s svojimi trenutnimi prihodki ne more zadovoljiti potreb otrok, dolžan poiskati tudi drugo, dodatno delo - natakar npr. v drugih krajih, kjer je delo natakarjev iskano tudi izven poletne turistične sezone. S tem je odgovorjeno na pritožbene navedbe, da tožnik svojega dela ne opravlja skozi celotno koledarsko leto, temveč je podvržen turistični sezoni.

9.Sodišče prve stopnje pa se je (pravilno) pri ugotavljanju tožnikovih preživninskih zmožnosti oprlo tudi na njegov življenjski slog, ki posredno kaže, da so njegove dohodkovne zmožnosti boljše, kot skuša prikazati pritožba. Splošno je znano, da so vozila znamke Mercedes višjega oziroma luksuznega cenovnega razreda, tudi vzdrževanje takih avtomobilov je drago, zato je utemeljen zaključek, da nesporno dejstvo, da tožnik vozi Mercedesa, posredno kaže na to, da ima očitno višje dohodke, kot pa izhajajo zgolj iz njegovih plačilnih list. Tožnik tudi v pritožbi konkretizirano ne pojasni, za kakšen model in kako star avto gre, zato so pritožbene navedbe, da zgolj na podlagi znamke vozila ni mogoče izkazovati premoženjskega stanja posameznika (kar na načelni ravni sicer drži), pavšalne in nekonkretizirane ter posledično neupoštevne.

Pridruženi dokumenti:*

10.Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, česar pritožba konketizirano ne izpodbija, da je tožnik A. A. kupoval draga darila (npr. štirikolesnik za 2.400 EUR, hoverboard za 200 EUR, več mobilnih telefonov, ki naj bi stali okoli 500 EUR ali več), kar jasno kaže na to, da je tožnikovo premoženjsko stanje boljše, kot pa zatrjuje pritožba. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik s tem, ko A. A. kupuje draga darila, očitno izkazuje svojo pripravljenost nameniti znatna sredstva za otroka (kar je načeloma pozitivno), vendar se pri tem nakazuje, da je to pripravljen storiti zgolj zato, da bi se pri A. A. pokazal v boljši luči in hkrati spravljal v neenakopraven položaj mater, ki tako dragih daril ni sposobna kupovati. Tudi to jasno potrjuje pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik sposoben oziroma zmožen za preživljanje prispevati zneske, ki jih je sodišče določilo v izpodbijani sodbi. Poleg tega je tožnik sam tekom postopka predložil obračun življenjskih stroškov oziroma stroškov v zvezi z A. A., kjer je med drugim navedel, da letno samo za počitnice porabi 5.500 EUR, celotne letne stroške pa je ocenil na več kot 21.000 EUR, kar je v očitnem nasprotju z njegovim zatrjevanjem, da njegovi mesečni prihodki znašajo manj kot 800 EUR.

11.Prav tako so pavšalne in zato neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi s prodajo nepremičnine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik tekom pravde prodal nepremičnino (hišo z garažo) v turističnem kraju na Hrvaškem, za katero je sodišče ugotovilo, da naj bi bila vredna 174.000 EUR. Pritožbene navedbe, da je celotno kupnino porabil za poravnavo dolgov, so pavšalne in neizkazane, saj v pritožbi (tega pa tudi ni storil med postopkom na prvi stopnji) ne pojasni, za katere dolgove je šlo, v kakšnih višinah in tudi ne predloži nikakršnih dokazil, da bi dejansko poravnal kakršne koli dolgove.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

12.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo biti breme preživljanja med oba starša razporejeno enako. Četudi je A. A. že praktično odrasel in verjetno sposoben marsikaj postoriti sam, zato je obremenitev staršev manjša kot pri majhnih otrocih, pa je dejstvo, da ima tožnik stike z A. A. le dva vikenda v mesecu, kar je približno 1/6 vsega časa, ves ostali čas pa je A. A. pri materi, ki se mora z njim ukvarjati. Tožnik ne zatrjuje, da bi kadarkoli bil na roditeljskih sestankih ali govorilnih urah za A. A., čeprav se je v postopku izkazalo, da je imel A. A. v osnovni šoli veliko učnih težav, zato je evidentno, da je bila vsa obremenitev v zvezi s tem na materi, ali pa vsaj bistveno večja kot pa na tožniku, ki je morda dva vikenda v mesecu A. A. pomagal pri učenju.