Jedro

Opis kaznivega dejanja očitanega obdolženki, kot je povzet v izrek izpodbijane sodbe, je nejasen. V njem namreč ni navedeno, komu konkretno bi naj obdolženka z izvrševanjem kaznivega dejanja pomagala, prav tako pa tudi ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju, ki predstavlja izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja bi naj torej obdolženka sploh nudila pomoč.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolžene K.P. se ugodi in se na podlagi 1. točke 358. člena ZKP obdolžena K.P. (osebni podatki kot v prvostopni sodbi) oprosti obtožbe, da bi naj drugemu naklepoma pomagala pri izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja na ta način, da je v imenu družbe X d.o.o. z direktorjem družbe Y d.o.o., M.T. dne 1. 4. 2011, sklenila navidezno kreditno pogodbo št. 2011/01 ter v času med 15. 4. 2011 in 27. 2. 2012 v vlogi računovodkinje Y d.o.o. in prokuristke družbe X d.o.o., dala na razpolago X d.o.o., kot sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja, tako, da je po naročilu M.T. s transakcijskega računa posojilodajalca družbe Y d.o.o. na transakcijski račun navideznega posojilojemalca družbe X d.o.o. izplačala posojilo v skupnem znesku 69.500,00 EUR, tako prejeto posojilo pa v celoti porabila za namene N.D.M., čeprav je vedela, da izplačila niso bila v zvezi s poslovanjem družbe Y d.o.o., s tem pa je N.D.M. pomagala pridobiti veliko premoženjsko korist v višini 69.500,00 EUR, s tem pa bi naj storila kaznivo dejanje pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1. II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki ter nagrada njenega zagovornika, proračun.

III. V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZKP se oškodovana družba Y d.o.o., sedaj M.M.L. d.o.o. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 44.362,91 EUR z obrestmi, napoti na pot pravde.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženo K.P. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 38. členom KZ-1, za kar ji je izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Oškodovani družbi je bil priznam priglašen premoženjskopravni zahtevek v višini 44.362,91 EUR, glede obresti pa je bila oškodovana družba napotena na pot pravde. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče obdolženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, naložilo pa ji je plačilo sodne takse ter stroškov pooblaščenca oškodovane družbe, kar bo odmerjeno s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil obdolženkin zagovornik. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da obdolženko oprosti storitve obravnavanega kaznivega dejanja, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Ker je zagovornik v pritožbi predlagal tudi, da pritožbeno sodišče obdolženko in zagovornika povabi na sejo pritožbenega senata, je pritožbeno sodišče o seji obvestilo tako obdolženko kot njenega zagovornika, pa tudi državno tožilstvo. Seje sta se udeležila obdolženkin zagovornik ter višja državna tožilka, obdolženka pa kljub izkazanemu obvestilu na sejo ni pristopila, zato je bila le-ta opravljena v njeni nenavzočnosti, v skladu z določbo četrtega odstavka 378. člena ZKP.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pa je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4. Soglašati je potrebno z obdolženčevim zagovornikom, ko prvostopnemu sodišču očita kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP iz razloga, ker dejanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov obdolženki očitanega kaznivega dejanja. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je namreč opis kaznivega dejanja očitanega obdolženki, kot je povzet v izrek izpodbijane sodbe, nejasen. V njem namreč ni navedeno, komu konkretno bi naj obdolženka z izvrševanjem kaznivega dejanja pomagala, prav tako pa tudi ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju, ki predstavlja izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja bi naj torej obdolženka sploh nudila pomoč. Kot to v pritožbi pravilno izpostavlja tudi obdolženkin zagovornik, bi v opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja moral biti tudi opis temeljnega kaznivega dejanja, torej kaznivega dejanja, pri katerem bi naj obdolženka pomagala, saj je obstoj temeljnega kaznivega dejanja pogoj za kaznivost drugih udeležencev, torej tudi pomagačev in prav pomoč pri storitvi kaznivega dejanja se je obdolženki tudi očitala. Pomoč v kazenskopravnem smislu v objektivnem pogledu, predstavlja ravnanje pomagača oziroma njegov prispevek v obliki aktivne ali pasivne pomoči k dejanju glavnega storilca, pri čemer more biti dejanje glavnega storilca opisano oziroma konkretizirano do te stopnje, da je mogoče že iz samega opisa dejanja oziroma izvršitvenega ravnanja storilca ugotoviti, ali pomagačevo ravnanje dejansko predstavlja prispevek, podporo, olajšanje in podobno. Konkretizirano mora biti torej tudi pomagačevo ravnanje, da je sploh mogoče ugotoviti, ali navedeno ravnanje tudi dejansko predstavlja podporo h kaznivemu dejanju glavnega storilca1. V obravnavani zadevi pa kot že rečeno, sploh ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju ali dejanjih obdolženca, ki bi naj predstavljala izvršitev kaznivega dejanja zlorabe, bi naj obdolženka sploh pomagala.

5. Glede na navedeno, ko je bil torej opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja toliko nejasen in nekonkretiziran, da navedenih pomanjkljivosti ni bilo mogoče sanirati z obrazložitvijo sodbe, pritožbeno sodišče pa v škodo obdolženke tudi ni moglo samo posegati v opis, je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženkinega zagovornika in izreči oprostilno sodbo.

6. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženkinega zagovornika ugodilo iz že navedenih razlogov, se z ostalimi pritožbenimi izvajanji obdolženkinega zagovornika, glede na naravo ugotovljene kršitve, ni moglo ukvarjati.

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica oprostilne sodbe. Glede na to, da je bila obdolženka oproščena obtožbe, pa je pritožbeno sodišče oškodovano družbo v skladu z v izreku citiranimi zakonskimi določili napotilo na pot pravde.

1 Enako tudi odločba VSL II Kp 6155/2013 z dne 18. 12. 2015.