8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Mimi Zajc, Kamna Gorica, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok/147). Zatrjuje, da je v neskladju s 14. in 153. členom Ustave, pa tudi z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 – ZVarD). Navaja, da je oktobra 2021 in, ker z zbiranjem podpisov volivcev ni bila uspešna, ponovno januarja 2022 Državnemu zboru posredovala pobudi volivcem za vložitev predlogov za začetek postopkov za črtanje 3.a člena Ustave in spremembo 90. člena Ustave. V zvezi s predlogom za črtanje 3.a člena Ustave pobudnica navaja, da je bil rok za zbiraje podpisov določen od 29. 10. 2021 do 27. 12. 2021 oziroma za ponovni predlog od 4. 2. 2022 do 4. 4. 2022. V zvezi s predlogom za spremembo 90. člena Ustave naj bi bil rok za zbiranje podpisov določen od 15. 11. 2021 do 13. 1. 2022 oziroma za ponovni predlog od 28. 1. 2022 do 28. 3. 2022. Za dostop do upravne enote naj bi za volivce veljala obveznost izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljevanju pogoj PCT), čemur pobudnica nasprotuje. Meni, da je bilo volivcem preprečeno izražanje volje na upravnih enotah. Trdi še, da volivcem na upravni enoti pri oddaji podpore za kandidatne liste za volitve poslancev v Državni zbor ni bilo treba izpolnjevati pogoja PCT v skladu z Odlokom o spremembi in dopolnitvi Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 19/22 – v nadaljevanju novela Odloka). Zato naj bi bili diskriminirani oziroma neenako obravnavani volivci, ki so se odločili, da bi dali le podporo njenima predlogoma za spremembi Ustave. Pobudnica Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi z učinkom odprave, da je bil Odlok/147 v neskladju z Ustavo. Iz navedb pobudnice izhaja, da predlaga tudi, naj Ustavno sodišče zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogoma za spremembi Ustave, ki ju je pobudnica vložila v letu 2022, podaljša za čas, kolikor je trajalo od datuma začetka zbiranja podpisov za posamezni predlog do tedaj, ko je pogoj PCT prenehal veljati.

2.V skladu s prvim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče odloči o ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki v času vložitve pobude ne velja več, če niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Ustavno sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani Odlok/147 razveljavljen z Odlokom o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22, 13/22 in 19/22 – v nadaljevanju Odlok/174), ki je začel veljati 8. 11. 2021. Tudi novela Odloka, na katero se sklicuje pobudnica, se nanaša na Odlok/174 in ne na izpodbijani Odlok/147. Ker je pobudnica po lastnih navedbah vložila enaka predloga za spremembi Ustave dvakrat – oktobra 2021 in nato še januarja 2022 –, škodljive posledice zatrjevane protiustavnosti in nezakonitosti Odloka/147 pri zbiranju podpisov podpore za prvo vložena predloga (v letu 2021) ne morejo biti podane, tudi če bi do njih tedaj prišlo. Postopek je bil namreč po navedbah pobudnice ponovljen v letu 2022. Veljavnost Odloka/147 je sicer sovpadala le z zbiranjem podpisov volivcev za predlog pobudnice za črtanje 3.a člena Ustave, ki je po njenih navedbah potekalo od 29. 10. 2021 do 27. 12. 2021, in sicer v trajanju deset dni. Sicer pa Odlok/147 v času zbiranja podpisov volivcev v zvezi s predlogoma pobudnice za spremembi Ustave ni več veljal in zato zatrjevanih posledic ni mogel povzročiti. Vse navedeno torej pomeni, da z morebitno ugoditvijo pobudi ne bi bilo mogoče odpraviti nobenih posledic zatrjevane protiustavnosti oziroma nezakonitosti, saj te niso mogle nastati na podlagi izpodbijanega Odloka/147. Pobudnica tako ne more izkazati pravovarstvene potrebe, ki je v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZUstS pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik