Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
22.5.1997
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe TRIO-VET d.o.o., Ljutomer, na seji dne 22. maja 1997
s k l e n i l o :
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 (Uradni list RS, št. 67/93) se zavrne.
1.Pobudnik izpodbija 5. člen Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 (v nadaljevanju: Uredba). Vlada se je pri izdaji Uredbe sklicevala na 49. člen Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št 34/90 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju: CZ), ki pa po prepričanju pobudnika vsebuje le formalno pooblastilo za določitev uvoznih kontingentov, ne pa tudi materialnega pooblastila. Določba 49. člena po mnenju pobudnika ne vsebuje nobenih meril, na katera naj bi bila vezana Vlada pri določitvi kontingentov.
Zakonodajalčeva opustitev določitve meril po prepričanju pobudnika krši ustavni red. Poleg določitve meril za določitev uvoznih kontingentov naj bi Vlada z izpodbijano določbo določila obveznost, po kateri se morajo brez plačila carine začasno uvožene surovine in reprodukcijski material v celoti uporabiti za proizvodnjo in v roku enega leta od prehoda čez carinsko črto izvoziti. Za sprejem take določbe pa po prepričanju pobudnika Vlada ni imela ne formalnega in ne materialnega pooblastila v zakonu. Izpodbijana določba Uredbe naj bi bila zato brez zakonskega pooblastila določila uvoznikom obveznosti, ki naj bi jih CZ ne določal. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba Uredbe v nasprotju s 1., 2., 3., 5., 87., 120., 147. in 153. členom Ustave.
2.Na podlagi izpodbijane določbe naj bi bila Carinarnica Murska Sobota pobudniku naložila plačilo carine v skupni višini 17.390.451 tolarjev, ker začasno uvoženega blaga v roku enega leta od datuma posameznih uvozov ni predelal in tako predelanega blaga izvozil. Na podlagi izpodbijane določbe naj bi bile neposredno prizadete njegove pravice, zato naj bi bil v skladu z Zakonom o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) legitimiran za njeno izpodbijanje.
3.Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo Uredbe odpravi, do končne odločitve pa zadrži njeno izvrševanje.
Ustava v drugem odstavku 120. člena določa, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi zakona.
4.V tretjem odstavku 153. člena pa predpisuje, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in z zakoni. Člen 26 Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94 in 23/96) določa, da Vlada v skladu z namenom in kriteriji, določenimi v zakonu, z uredbo zakonska razmerja podrobneje razčlenjuje.
5.CZ je v prvem odstavku 52. člena, ki se je v času sprejema izpodbijane uredbe v Republiki Sloveniji uporabljal na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91/-I) kot republiški predpis, Vlado pooblastil, da v skladu s cilji ekonomske politike predpiše merila za določitev carinskih kontingentov. V prvi točki prvega odstavka 53. člena pa je CZ predpisoval, da se za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ne plača carine, če se uvoženo blago v celoti uporabi v proizvodnji blaga za izvoz in če se najpozneje v roku enega leta od dneva, ko je šlo čez carinsko črto, izvozi v tujino.
6.Vlada je z izpodbijano določbo Uredbe povsem identično, kot to v prvi točki prvega odstavka 53. člena določa CZ, predpisala, da morajo pravne osebe in podjetniki - posamezniki oziroma zasebniki uvoženo blago, ki so ga začasno uvozili kot surovine in reprodukcijski material brez plačila carine, najpozneje v enem letu od dneva, ko je blago šlo čez carinsko črto, izvoziti v tujino. Uredba se sicer ne sklicuje na določbo prve točke prvega odstavka 53. člena CZ, pač pa na njegov 49. člen (pravilno 52. člen), kar pa nima nikakršnega pomena za zakonitost izpodbijane določbe. Z Uredbo Vlada ureja različna razmerja in ne le obveznosti uvoznikov začasno uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala. Bistveno je, da je Vlada imela v CZ materialno pooblastilo in da je ravnala v skladu z njim oziroma da pri povzemanju zakonske norme ni spremenila njene vsebine. Zakonska določba prve točke prvega odstavka 53. člena CZ je popolna pravna norma, ki bi jo bilo mogoče neposredno uporabiti. Z njenim povzetjem v Uredbo pa Vlada ni kršila Ustave in zakona, zato se uporabniki pri izdaji odločb nanjo lahko sklicujejo.
7.Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe kot očitno neutemeljeno zavrnilo, zato o pobudnikovem predlogu za zadržanje njenega izvrševanja ni posebej odločalo.
8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm