Jedro

ZVEtL nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti po zaključku postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča stavbi v etažni lastnini predlaga izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.

Upravni organ, ki opravi katastrski vpis na zahtevo sodišča na podlagi pravnomočnega sklepa, je na zahtevo sodišča vezan, vendar pa lahko v primeru, če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, zahteva od sodišča, da odpravi ugotovljene ovire.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklepa Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Murska Sobota, Geodetska pisarna Ljutomer, št. 02132-00114/2011-2 z dne 5. 4. 2012 in št. 02112-269/2011-2 z dne 16. 4. 2012 odpravita.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

S sklepom z dne 5. 4. 2012 je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Murska Sobota, Geodetska pisarna Ljutomer (v nadaljevanju GURS) vpisala v kataster stavb stavbo št. 317 na naslovu … (1. točka izreka); stavbi in delom stavb določila številke, površine in dejansko rabo, kot je razvidno iz tabele etažnih delov stavbe (2. točka izreka); iz katastra stavb izbrisala identifikator stavbe 318 (3. točka izreka) ter stavbo 318 z delom 1 preoštevilčila v stavbo 317 z delom 301 (4. točka izreka). S sklepom z dne 16. 4. 2012 pa je za omenjeno stavbo evidentirala zemljišča pod stavbo in sicer parc. št. 2126/2, 2125/3, 2124/3, 2123/2 in 2121/2, vse k.o. …. V obrazložitvah sklepov GURS navaja, da je Okrajno sodišče v Ljutomeru vložilo zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb ter za evidentiranje zemljišča pod stavbo na osnovi 23.a člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Zahtevi je priložilo tudi elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. GURS je ugotovil, da elaborat izpolnjuje vse pogoje iz 84. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), zato je zahtevi za vpis ugodil. Pri tem je tudi ugotovil, da je treba identifikator stavbe 318 izbrisati iz katastra stavb, zato je stavbo preoštevilčil v stavbo 317 z delom 301. V skladu z določbo 23.a člena ZVEtL se v primeru, ko vpis v kataster stavb ali zemljišč zaradi vzpostavitve etažne lastnine zahteva sodišče, predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, uporabljajo kolikor to ni v nasprotju z določbami navedenega člena. Po tej določbi pa je zoper odločbo, s katero je upravni organ odredil katastrski vpis, pritožba dopustna le iz razloga, če odrejeni katastrski vpis ni skladen z zahtevo sodišča. Na podlagi zahteve sodišča in predloženega elaborata pa je GURS ugotovil, da lahko v celoti ugotovi dejansko stanje, zato je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper izpodbijana sklepa GURS. Pri tem se je sklicevala na določbo 23.a člena ZVEtL, ki ureja vpis podatkov v kataster na zahtevo sodišča zaradi vzpostavitve etažne lastnine. Po navedeni določbi je sodišče tisto, ki je dolžno poskrbeti za oblikovanje strokovne podlage – elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in evidentiranja zemljišča v zemljiški kataster ter za izjave udeležencev tega postopka. To pomeni, da upravni postopek predstavlja le izvedbeno fazo katastrskega vpisa brez meritorne presoje morebitnih ugovorov udeležencev. Te namreč presoja sodišče, zato se udeleženci postopka morajo izjaviti v samem sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku, ki je dejansko le izvedbene narave. Tožnik te pravice do pravnega sredstva v sodnem postopku ni uporabil, v upravnem postopku pa je moč izpodbijati odločitev GURS le v primeru, da bi geodetska uprava izvedla vpis v nasprotju z zahtevo sodišča. V zvezi s tem je tožena stranka ugotovila, da sta izpodbijana sklepa povsem skladna z zahtevo sodišča, prav tako je tožnik še vedno lastnik istega posameznega dela stavbe, ki je sedaj označen z identifikacijsko številko 317 do 301, prej pa s številko 318 do 1. Tožnik je prvotno vložil tožbo zaradi molka organa druge stopnje, vendar je po izdaji odločbe tožene stranke izjavil, da vztraja pri vloženi tožbi. V obširnih ugovorih tožnik ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev pravil postopka ter nepravilno uporabo materialnega prava. Prav tako ugovarja ničnost izpodbijanih sklepov GURS ter kršitev ustavnih pravic. Bistvo tožnikovih ugovorov je, da je bila stavba na naslovu …, v kateri je lastnik posameznega dela, že vpisana v kataster stavb z identifikacijsko številko 318 ter posebnim delom 318 do 1. Navedeni vpis je bil opravljen na podlagi določb Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavb v zemljiško knjigo (ZPPLPS). Prav tako je bila za navedeno stavbo že odmerjena parcela z identifikacijsko številko 2123/2 k.o. …. Nepravdni postopek opr. št. N 18/2008, v katerem je predlagateljica B.B. kot lastnica posameznega dela stavbe vložila predlog za vzpostavitev etažne lastnine, se je nanašal samo na stavbo št. 318 na naslovu …, ne pa tudi na stavbo na naslovu …. Glede elaborata, ki ga je izdelala družba A. d.o.o. Ljutomer, meni, da ni izdelan v skladu s predpisi ter ne omogoča evidentiranja podatkov v katastru stavb. V zvezi s tem očita GURS opustitev strokovnega ravnanja, saj bi moral na podlagi 84. člena ZEN zahtevo za vpis v kataster preizkusiti in preveriti ali podatki o stavbi in delih stavb omogočajo vpis v kataster stavb, česar pa ni storil. V obravnavanem primeru tudi niso izpolnjeni pogoji ZEN za vpis spremembe podatkov v katastru stavb oziroma za združitev več stavb v novo stavbo. Na podlagi elaborata se je tudi nepojasnjeno povečala površina etažne lastnine predlagateljice postopka B.B., GURS pa je takšen vpis v kataster dovolil. Upravni organ je tudi kršil pravila postopka, saj tožniku v postopku izdaje spornih sklepov ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev, prav tako izpodbijana sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je upravni organ odločil. V zvezi z zatrjevano ničnostjo se tožnik sklicuje na 5. točko prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožnik tudi ugovarja kršitev določb 22., 25., 33., 67. in 69. člena Ustave RS. Predlaga, da sodišče izpodbijana upravna akta odpravi oziroma ju izreče za nična. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo meni, da sta izpodbijana akta pravilna in zakonita. Izdana sta bila na podlagi 23.a člena ZVEtL in predstavljata le izvedbo sklepa sodišča v zadevi opr. št. N 18/2008. V postopkih po ZVEtL je upravni organ vezan izključno na evidentiranje dejstev iz elaborata, ki je potrjen s strani sodišča. V konkretnem primeru je Okrajno sodišče Ljutomer izdalo sklep št. N 18/2008 z dne 5. 1. 2012, ki je bil pravnomočen. Upravni organ je tako odločil skladno z elaboratom, ki ga je potrdilo sodišče. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 15. 2. 2013 izjavil, da vztraja pri tožbenih navedbah, dodatno pa je predložil sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 1251/2012 z dne 8. 12. 2012, ki je bil izdan v zadevi N 18/2008. Z navedenim sklepom je višje sodišče razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. N 18/2008 z dne 14. 8. 2012 in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana sklepa je GURS izdal na podlagi 23.a člena ZVEtL. Ta med drugim določa, da se za opravljanje vpisov oziroma evidentiranje sprememb v katastru stavb ali zemljiškem katastru (katastrski vpis), ki jih v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu zahteva sodišče, določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, uporabljajo, kolikor to ni v nasprotju z določbami tega člena (prvi odstavek). Nadalje določa, da se pri pripravi strokovne podlage za katastrski vpis ne uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, glede predhodne obravnave na kraju samem in seznanitve strank, zainteresirane osebe pa se lahko izjavijo o strokovni podlagi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine pred sodiščem (peti odstavek). V šestem odstavku je določeno, da sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. Če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb ali obstajajo druge ovire za izvedbo predlaganega vpisa, upravni organ o tem obvesti sodišče, ki poskrbi za dopolnitev strokovne podlage oziroma za odpravo drugih ovir. Zoper odločbo, s katero je upravni organ odredil katastrski vpis na zahtevo sodišča, je pritožba dopustna le iz razloga, če odrejeni katastrski vpis ni skladen z zahtevo sodišča (sedmi odstavek).

ZVEtL ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in postopek za določanje pripadajočega zemljišča stavbi v etažni lastnini. Navedeni predpis, ki je bil sprejet v letu 2008, je zakonodajalec predstavil kot sistemsko rešitev za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli (glej Poročevalec Državnega zbora, št. 20/2008 – EPA 1897 - IV). Zaradi navedenega določa specialna materialnopravna pravila in posebne procesne rešitve, pri čemer zasleduje načelo, da mora biti postopek za vzpostavitev etažne lastnine ekonomičen, učinkovit, brez nepotrebnih administrativnih ovir in uporabnikom nepremičninskih evidenc prijazen. Zato je bilo v zakonu sprejeto izhodišče, da se postopek po ZVEtL začne brez predhodne ureditve katastra, sodišče pa za ureditev katastra poskrbi po uradni dolžnosti. Zaradi navedenega je v zakonu poudarjena inkvizitornost sodišča, ki po uradni dolžnosti poskrbi za zagotovitev številnih predpostavk za uspešno izvedbo postopka.

Ker ZVEtL ni vseboval specialnih določb glede izvajanja katastrskih vpisov, je bil zakon v letu 2011 dopolnjen z novelo (Uradni list RS, št. 59/2011). Določbe ZEN namreč predvidevajo samostojen upravni postopek za izvedbo katastrskega vpisa, v katerem so zainteresiranim udeležencem zagotovljene vse procesne pravice, vključno z možnostjo sprožiti upravni sodni spor zoper dokončno odločitev upravnega organa. Navedeno je predstavljalo potencialno nevarnost za zavlačevanje ali oviranja izvedbe postopka, zato je zakonodajalec z novelo izključil uveljavljanje dvojnih postopkovnih garancij po obeh predpisih (glej Poročevalec Državnega zbora EPA: 1855-V z dne 25. 5. 2011). Tako so v 23.a členu ZVEtL omejene procesne garancije v upravnem postopku, težišče presoje o pravilnosti strokovne podlage za katastrski vpis pa je preneseno na sodišče. ZVEtL zato nalaga sodišču, da zagotovi tudi izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb. S tem se zagotavlja hkratno usklajevanje obeh nepremičninskih evidenc in posledično njuna skladnost. Po določbi 23.a člena ZVEtL upravni organ opravi katastrski vpis na zahtevo sodišča na podlagi pravnomočnega sklepa, v katerem sodišče tudi potrdi strokovno podlago (elaborat). Upravni organ je torej na navedeno zahtevo sodišča vezan, vendar pa lahko v primeru, če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, zahteva od sodišča, da odpravi ugotovljene ovire. Stranke v tem postopku pa lahko odločbo, s katero upravni organ odredi katastrski vpis, izpodbijajo le iz razloga, če vpis ni skladen z zahtevo sodišča. V konkretnem primeru zahtevo za vpis stavbe na naslovu … v kataster stavb predstavlja pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljutomeru, opr. št. N 18/2008 z dne 5. 1. 2012. Z navedenim sklepom je sodišče ugotovilo, da je elaborat za katastrski vpis stavbe z naslovom …, št. stavbe 259 do 317 z dne 5. 5. 2009 ter elaborat zemljiško katastrske meritve, ki ga je pripravila družba A. d.o.o., primeren za izvedbo katastrskega vpisa. S tem so torej bile izpolnjene procesne predpostavke iz 23.a člena ZVEtL za izvedbo katastrskega vpisa. Ugovori tožnika glede na določbo sedmega odstavka 23.a člena istega zakona zoper izpodbijana sklepa, s katerima je GURS vpisal stavbo v kataster stavb ter evidentiral zemljišča pod njo, so torej omejeni le na vprašanje skladnosti izvršenih vpisov z zahtevo sodišča, kot je izhajala iz pravnomočnega sklepa z dne 5. 1. 2012. Tovrstnih ugovorov pa tožnik tudi po presoji sodišča v pritožbi niti v tožbi ni navajal. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da je tožnik tekom upravnega spora sodišču predložil sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1251/2012 z dne 8. 12. 2012, ki se nanaša na nepravdni postopek N 18/2008, to je na sodni postopek vzpostavitve etažne lastnine. Z navedenim sklepom je višje sodišče razveljavilo sklep Okrajnega sodišča Ljutomer, opr. št. N 18/2008 z dne 14. 8. 2012 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Iz sklepa višjega sodišča je razvidno, da je Okrajno sodišče v Ljutomeru še pred dokončnostjo v tem upravnem sporu izpodbijanih sklepov GURS (z dne 5. 4. 2012 in 16. 4. 2012) odredilo vzpostavitev etažne lastnine z vpisi posameznih delov stavb ter pri teh delih vknjižbo lastninske pravice v korist lastnikov, ki so predložili listino primerno za vknjižbo lastninske pravice v njihovo korist. Navedeni sklep je višje sodišče razveljavilo, ker je med drugimi kršitvami ugotovilo tudi, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti na sklepu N 18/2008 z dne 5. 1. 2012 (ki predstavlja podlago za katastrski vpis, ki se izpodbija v tem upravnem sporu) neutemeljeno izdano, zato je naložilo prvostopnemu sodišču, da ga mora razveljaviti ter sklep s pravnim poukom o pravici do pritožbe vročiti tožniku. Prav tako je sodišču naložilo, da se naj v nadaljevanju postopka osredotoči le na pridobitev manjkajočih strokovnih podlag za vpis etažne lastnine na stavbi št. 318 na naslovu … in na že odmerjeno pripadajoče zemljišče parc. št. 2123/2 k.o. ….

Iz navedenega sklepa Višjega sodišča v Mariboru tako izhaja, da bi naj v ponovljenem sodnem postopku odpadla pravna podlaga (zahteva upravičenega predlagatelja), na podlagi katere je GURS izdal v tem upravnem sporu izpodbijana sklepa. Prav tako je iz napotkov sodišča razvidno, da bi se naj nadaljnji sodni postopek za vzpostavitev etažne lastnine vodil zgolj za stanovanjsko stavbo na naslovu … (ki že ima identifikacijsko številko 318), ne pa tudi za sosednjo stavbo, ter da mora sodišče zagotoviti novo strokovno podlago za navedeno stavbo. Tako je očitno, da bodo tudi strokovne podlage, na podlagi katerih je bil izveden katastrski vpis, spremenjene.

Pri vzpostavitvi etažne lastnine po določbah ZVEtL gre za dva medsebojno povezana postopka, pri čemer je eden sodni, drugi pa upravni postopek. V upravnem postopku so ugovori v zvezi z izvedenimi katastrskimi vpisi omejeni le na razlog neskladnosti vpisa z zahtevo sodišča. Z ozirom na odločitev višjega sodišča v zadevi N 18/2008 glede obsega razveljavitve, da mora sodišče prve stopnje razveljaviti pravnomočnost sklepa, s katerim je upravnemu organu naložilo katastrski vpis, je torej zaključiti, da bo za že izvedeni vpis razveljavljena pravna podlaga iz 23. a člena ZVEtL. Pri tem pa pravno formalno sodišče ni moglo odpraviti vseh posledic, ki so že nastale iz nezakonitega sklepa, in ki se nanašajo na katastrski vpis, saj gre pri tem za upravno zadevo, o kateri sodišče splošne pristojnosti ne more odločati. V dejanskem pogledu pa je prišlo do situacije, ko vpis ne bo skladen z zahtevo nepravdnega sodišča, saj te ne bo več. Odločitev upravnega organa brez zahteve upravičenega predlagatelja v skladu z 279. členom ZUP predstavlja celo ničnostni razlog. Zaradi odprave nezakonitega stanja v evidenci katastra stavb, ki je nastalo v posledici razveljavitve pravnomočnosti sklepa z dne 5. 1. 2012, je sodišče izpodbijana sklepa odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). S tem bo omogočeno, da se v uradnih evidencah vzpostavi stanje, kot je bilo pred spornim vpisom v kataster stavb in pred zahtevo Okrajnega sodišča v Ljutomeru.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 v pavšalnem znesku, ki znaša 80,00€, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik (prvi odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu).