Jedro

Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju izhaja, da je zapustnica po pokojnem možu podedovala med drugim šest denacionaliziranih stanovanj. Iz omenjenega sklepa torej evidentno izhaja, da dodatna zapuščina po njej obstaja. Okoliščina, da v zemljiški knjigi na omenjenih stanovanjih ni vpisana kot lastnica, ne pomeni, da ta stanovanja ne sodijo v njeno zapuščino. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju je namreč zgolj deklaratorne narave.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje nov postopek.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je s sklepom z dne 26. 9. 2013 zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ki ga je dne 19. 6. 2009 vložila dedinja D. Š.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila dedinja D. Š., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi (1) (ter njenemu predlogu ugodi), podrejeno pa da ga razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Poudarja, da je sodišče izdalo sklep, ki ga v prvi vrsti ni moč preizkusiti, saj ni jasno, na kaj se sploh nanaša. V postopku naj bi bilo namreč nesporno, da je pokojna I. K. po D. K. na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju II D 724/2003 z dne 15. 5. 2009 dedovala šest stanovanj. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi sodišče z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da zapustnica ni lastnica nobene od navedenih nepremičnin. Kako je to sodišče ugotovilo, pa ni znano. Po vedenju pritožnice je namreč stavba etažirana, ni pa zemljiškoknjižno urejena. Sodišče navaja zemljiškoknjižne podatke zgolj treh posameznih delov, in sicer št. 901, 902 in 903 v stavbi št. 58, k. o. X, pri čemer niti ni jasno, za katera stanovanja gre. Jasno pa je, da ti posamezni deli ne predstavljajo vseh šestih stanovanj. Ker je zapustnica predmetna stanovanja dedovala na podlagi sodne odločbe, je vpis v zemljiško knjigo deklaratorne narave, saj je lastninsko pravico pridobila s samo pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Sodišče se ni potrudilo, da bi dejansko stanje raziskalo, saj je jasno, da gre za šest stanovanj, ob primerjavi javno objavljenih podatkov z GURS pa tudi, da se številke posameznih delov ne ujemajo s številkami pri GURS.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani „D“ II D 724/2003 z dne 15. 5. 2009 (priloga C5) izhaja, da je (v predmetni zadevi zapustnica) IK po (svojem pokojnem možu) DK podedovala (tudi) šest denacionaliziranih stanovanj, ki se nahajajo na naslovu P. Iz omenjenega sklepa torej evidentno izhaja, da dodatna zapuščina po pokojni I. K., obstaja. Okoliščina, da pokojna v zemljiški knjigi na omenjenih stanovanjih ni vpisana kot lastnica (2), pa ne pomeni (kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje), da (ta stanovanja) ne sodijo v njeno zapuščino. Pritožnica pravilno navaja, da je vpis (lastninske pravice) v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju tudi sicer zgolj deklaratorne narave. Ker torej (s strani pritožnice zatrjevana) dodatna zapuščina po I. K. nedvomno obstoji (in je nasprotno stališče zapuščinskega sodišča napačno), je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva obstoj zapuščine, kot je razviden iz sklepa o dedovanju z dne 15. 5. 2009. (1) Pravilno spremeni.

(2) Pritožba v zvezi s tem utemeljeno opozarja tudi, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja zemljiškoknjižne podatke zgolj treh stanovanj (posameznih delov), medtem ko iz sklepa z dne 15.5.2009 izhaja, da naj bi jih bilo šest.