Jedro

Za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost (izpolnitveno ravnanje), je pomembno le, ali je dosegel končni rezultat, torej ali je posel (uspešno) opravil in s tem naročniku omogočil, da uresniči (končni) interes, zaradi uresničitve katerega je sklenil pogodbo.

Predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti je končni uspeh in ne delovanje (opravljanje del), ki je potrebno za dosego tega rezultata, kar pomeni, da na navodila o načinu izvršitve posla ni povsem vezan oziroma jih ni dolžan v vsem upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III in V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo odločilo, da se postopek nadaljuje z družbo T., d. o. o. na strani tožeče stranke (I. točka izreka), da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 124969/2010 z dne 10. 9. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka razveljavi (II. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 575,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6.2008 dalje do plačila (III. točka izreka). Za znesek 57,60 EUR z obrestmi od 16. 6. 2008 je postopek zaradi umika tožbe ustavilo (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranka izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2010 naprej in pravdne stroške v višini 31,00 EUR z obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (V. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper III. in V. točko izreka sodbe vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču je predlagala, da v tem delu sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (prvi odstavek. 495. člena ZPP), v katerih veljajo posebna pravila. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP se sme sodbo sodišča prve stopnje v takšnem sporu izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je med pravdnima strankama obstajalo pogodbeno razmerje. Toženec je pri pravni prednici tožnice naročil storitev oglaševanja, imenovana „...“. Dogovorjeno je bilo, da bo oglaševala oglasno sporočilo toženca na vstopni strani iskalnika Najdi.si. Pravno razmerje, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ustreza pojmu podjemne pogodbe v skladu s 619. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), s katero se ena pogodbena stranka zaveže opraviti (izvršiti) določen posel, druga pogodbena stranka pa se zaveže plačati za opravljeni posel. Za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost (izpolnitveno ravnanje), je pomembno le, ali je dosegel končni rezultat, torej ali je posel (uspešno) opravil in s tem naročniku omogočil, da uresniči (končni) interes, zaradi uresničitve katerega je sklenil pogodbo.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da bo pravna prednica tožnice objavila oglasno sporočilo na svoji vstopni spletni strani na prvih štirih mestih in da bo oglas objavljen dokler število klikov uporabnikov na oglas ne doseže 1100 klikov oziroma najdlje šest dni. Toženec se je zavezal plačati 1000 klikov po ceni 0,48 EUR za klik, pri čemer mu je tožnica obljubila še 100 brezplačnih klikov. Nadalje je ugotovilo, da je tožnica skladno z dogovorom oglasno sporočilo toženca pričela z dnem 12. 5. 2008 oglaševati na spletni strani. Oglasno sporočilo tekom oglasnega obdobja (do izvedbe 1100 klikov oz. največ šest dni) sicer ni bilo ves čas vidno na prvih štirih mestih, saj se je na teh mestih izmenjavalo šest različnih sporočil. Je pa število klikov v dveh dnevih doseglo 1099 klikov, zato je bil oglas iz oglasnega mesta umaknjen. Ugovor neizpolnjene pogodbe, češ da oglasno sporočilo ni bilo stalno prikazano na prvih štirih mestih na vstopni spletni strani, zaradi česar ni toženec dolžan plačati dogovorjene cene za opravljeno storitev, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da konstantnost prikaza toženčevega oglasa ni bila bistvena sestavina pogodbenega dogovora med strankama. Bistvo pogodbe je bilo v tem, da se toženčevo spletno sporočilo reklamira na vidnem mestu zato, da se poveča možnost, da uporabniki s klikom na njegov oglas obiščejo njegovo spletno stran. Da je število klikov pokazatelj uspešnosti promocije, nenazadnje potrjuje tudi pritožnik v pritožbi. S pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija pravilnost ugotovitve o bistvu pogodbenega dogovora, toženec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopustno. Zato pritožbenih trditev v tej smeri pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Ob tem, da je bila cena za opravljeno storitev (prikazovanje oglasa) določena glede na dogovorjeno število uporabniških klikov, ki je bilo doseženo že v prvih dveh dneh, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je toženec s tem v celoti pridobil korist, ki jo je od sklenjenega posla lahko pričakoval. Čeprav ni bil oglas konstantno oglaševan na prvih štirih mestih vstopne strani, je toženec z izpolnitvenim ravnanjem tožnice (z oglaševanjem toženčevega oglasa) dosegel končni rezultat, ki je bil s pogodbo dogovorjen. Toženčev spletni oglas je obiskalo 1099 uporabnikov in to v dveh dneh, kar kaže, da je bilo oglasno sporočilo vidno in prepoznavno. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica sicer ni zagotovila neprestanega prikaza toženčevega oglasa na prvih štirih mestih na vstopni spletni strani, vendar glede na dosežen končni uspeh posla, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne daje osnove za zaključek, da tožnica ni opravila posla. Velja še dodati, da je predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti končni uspeh in ne delovanje (opravljanje del), ki je potrebno za dosego tega rezultata, kar pomeni, da na navodila o načinu izvršitve posla ni povsem vezan oziroma jih ni dolžan v vsem upoštevati (1). Zato se toženec s pritožbenimi navedbami, da tožnica ni celovito upoštevala dogovorjenega načina oglaševanja (oz. se je od njega odmaknila), ne more razbremeniti svoje plačilne obveznosti. Neznatna neizpolnitev posla (1 klik) pa tudi ni podlaga za odklonitev plačila opravljene storitve.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da mora podjemnik izvršiti delo po dogovoru in pravilih posla. Drži, da je podjemnik dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo, ker sicer odgovarja za škodo (3. odst. 625. člena OZ). Po drugi strani je tudi naročniku omogočeno, da od podjemnika že med opravljanjem posla zahteva upoštevanje navodil, ki ustrezajo naravi posla (627., 622. člen OZ). Vendar pa so pritožbena izvajanja v tej smeri irelevatna, saj bi moral toženec, glede na zatrjevano napako (odstop od dogovorjenega načina oglaševanja) izvršenega dela, s tožbo ali pobotnim ugovorom uveljavljati posledice nepravilne izpolnitve (637. - 639. člen OZ), pa tega ni. Ker tudi ni uveljavljal (nasprotnega) odškodninskega zahtevka, se ne more braniti plačilu zgolj s sklicevanjem, da mu je zaradi napake izvršenega posla oz. kršitve dogovorjenega načina oglaševanja nastala škoda in da zato tožeča stranka ni upravičena do plačila zanj.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilna. Toženec mora torej obveznost na podlagi pogodbenega razmerja izpolniti (plačilo 999 klikov). Na ostale pritožbene navedbe, ki niso odločilnega pomena, pritožbeno sodišče ni posebej odgovarjalo (1. odst. 360. člena ZPP).

10. Ker s strani toženca uveljavljane in po uradni dolžnosti preizkušene kršitve (2. odst. 350. člena ZPP) niso podane, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka. (154. člen v zvezi z 165. členom ZPP).

(1) prim. Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, 3. knjiga, GV Založba, 2004, str. 724-729, 734, 791-793, 869.