Jedro

Kaj mora vsebovati tožba, je določeno v 28. členu ZUS. Ker tožnikova vloga take vsebine ni imela, ga je sodišče pozvalo, da svojo vlogo dopolni v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS. Ker tožnik vloge ni dopolnil, je sodišče postopalo pravilno, da je tožbo zavrglo po 2. odstavku 29. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo, ker tožnik v postavljenem roku ni odpravil njene pomanjkljivosti, sodišče pa zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati.

V razlogih navedenega sklepa prvostopno sodišče navaja, da mu je tožena stranka z dvema dopisoma z dne 17.6.2004 odstopila dve tožnikovi vlogi, s katerima naj bi izpodbijal odločbo ali več odločb izdanih na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev. Ob predhodnem preizkusu vlog je ugotovilo, da sta tožnikovi vlogi kot sta bili dostavljeni davčnemu organu in odstopljeni sodišču nerazumljivi in nepopolni, saj izpodbijani akti niso priloženi, iz navedb tožnika pa ni razvidno zoper kateri upravni akt so očitki uperjeni. Zato je z dopisom z dne 1.7.2004 tožnika pozvalo, da sporoči, ali je njegovo vlogo sploh šteti kot tožbo v upravnem sporu ter ga pozvalo naj morebitno izpodbijano odločbo tudi dostavi. Po tožnikovem odgovoru, da vztraja pri tožbi in da se nad ravnanjem davčnih organov nadalje pritožuje, vendar še zmeraj brez navedbe konkretnega upravnega akta, je tožnika z dopisom z dne 13.7.2004 v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS ponovno pozvalo, naj nepopolno in nerazumljivo tožbo dopolni, odredilo mu je 15-dnevni rok za odpravo pomanjkljivosti in ga pri tem opozorilo, da bo, v kolikor v odrejenem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil, tožbo zavrglo. Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil. V dopisu z dne 16.7.2004 je le navedel, da zaradi časovne stiske ter obsežnosti zadeve v odrejenem roku ne more sestaviti ustrezne tožbe oziroma pripraviti vseh listin za obravnavo pred sodiščem, zato si pridružuje pravico vzeti ves potreben čas in mir za sestavo tožbe oziroma pripadajočega zahtevka. Ker kljub preteku daljšega časovnega obdobja, sodišče prve stopnje ni prejelo nobenih listin oziroma ustreznih pisanj, ki bi pojasnile obravnavano zadevo ter glede na nejasne tožnikove navedbe v zvezi z odškodninskimi zahtevki, sodišče ni moglo oceniti, ali sploh gre za upravno stvar, zaradi nejasnosti in nerazumljivosti vloge pa le-te ni moglo obravnavati.

Tožnik v pritožbi navaja, da se je pri toženi stranki pritožil v večih zadevah : zaradi napačnih obračunov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi posredovanja DURS-a pri neupravičenih terjatvah za tretje osebe, v zvezi z napačnim postopkom v zvezi z izbrisom dveh njegovih podjetij iz sodnega registra, kakor tudi v zvezi s postopki in zahtevki glede plačevanja prispevkov za hčerko, spreminjanjem imena ali priimka hčerke, odločb centra za socialno delo, sodišča, odločb Javnega preživninskega sklada itd. Nedopustna je navedba prvostopnega sodišča, da ni razvidno zoper kateri upravni akt so njegovi očitki uperjeni. Tožba se nanaša na vse zgoraj navedene zadeve, ki so za tožnika povsem razumljive, smiselne in med seboj vzročno povezane v celoto. Nedopustno je, da je upravno sodišče vse te postopke združilo v enega in je iz razloga, da gre za nerazumljiv postopek, katerega nerazumljivost je sodišče samo vzpostavilo, tožbo zavrglo. Zahteva odškodnino za izbris njegovih podjetij in za nevrnitev vloženega kapitala. Zavrnejo naj se tudi vsi taksni zahtevki. Ker mu DURS Koper ponovno pošilja neupravičene zahteve v zvezi s stavbnim zemljiščem, naj ga preneha nadlegovati z neupravičenimi upravnimi akti.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, da je tožnikovo tožbo kot nejasno pa tudi kot nerazumljivo, v skladu z določbami 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo.

Kaj mora vsebovati tožba, da jo sodišče lahko obravnava, je določeno v 28. členu ZUS. V obravnavanem primeru pa, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa in priloženih upravnih spisov, je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje dve tožnikovi vlogi, v kateri se pritožuje zoper ravnanje davčnih organov. Sodišče je postopalo pravilno, da je tožnika pozvalo, ali je navedeni vlogi sploh šteti za tožbo v upravnem sporu, čemur je tožnik pritrdil. Ker tožnik tudi po ponovnem pozivu sodišča prve stopnje naj nepopolno, pa tudi nerazumljivo tožbo v skladu z določbo 1. odstavka 29. člena ZUS dopolni, ni prejelo nobenih listin oziroma pojasnil katero, oziroma katere odločbe tožene stranke izpodbija, je postopalo pravilno, da je njegovo tožbo zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena, v zvezi s 1. odstavkom 72. člena ter 2. odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.