Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če tožeča stranka ni dobila odgovora sodišča prve stopnje na prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo, je neupravičeno štela, da je narok preložen.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki izreka razveljavi. Ugotovilo je namreč, da se šteje tožba za umaknjeno, ker na dva zaporedna naroka za glavno obravnavo ni prišla nobena od pravdnih strank. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka je z vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 12.4.1999, res predlagala, naj sodišče preloži narok za glavno obravnavo, razpisan za 14.4.1999. S to vlogo je predlagala zaslišanje priče, ki pa je bila po njeni trditvi odsotna do 20.4.1999. Vendar pa je tožeča stranka, ko ni prejela odgovora sodišča prve stopnje na to svojo vlogo, neupravičeno štela, da je sodišče njenemu predlogu za preložitev glavne obravnave ugodilo. Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo razpisalo in dokler se ni odločilo drugače (in o tem obvestilo pravdnih strank), velja narok za razpisan. Sicer pa za preložitev naroka tudi ni bilo nobenega razloga. Predlog za zaslišanje priče je bil povsem splošen in tožeča stranka ni navedla nobenega konkretnega dejstva, o katerem naj bi bila priča zaslišana. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko naroka ni preložilo. Ker je bil to že drugi zaporedni narok, na katerega ni prišla nobena od pravdnih strank, je odločilo pravilno, v skladu z določbo 2. odst. 499. člena ZPP/77, ko je štelo tožbo za umaknjeno in je sklep o izvršbi v še veljavnem delu razveljavilo. Zato je pritožbeno sodišče po določbi 2. točke 380. člena ZPP/77 neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeni sklep. V skladu z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP/77 je sodišče druge stopnje odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.