Jedro

Za vprašanje, ali je upnik dolžan predlagati nadaljevanje postopka, je treba uporabiti določbe ZPP. Za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi stečajnega postopka, tako ni potreben predlog upnika, kar pomeni, da upnik tudi ne more biti prekludiran, če v roku 15 dni od prejema napotitvenega sklepa ni predlagal nadaljevanja že začetega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba, prekinjena s sklepom opr. št. z dne 6. 6. 2002, nadaljuje (1. točka izreka) in se sklep o izvršbi z dne 14. 3. 2002 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba (2. točka izreka), o zahtevku in stroških pa bo odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (3. točka izreka).

Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil dolžnik. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zavrže ter izvršbo ustavi, upniku pa naloži v plačilo vse dolžnikove stroške, vključno s stroški predmetne pritožbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi z dne 14. 3. 2002 v nasprotju z določbo 36. člena ZPPSL, zato je le ta protizakonit. Izvršba je bila s sklepom z dne 6. 6. 2002 prekinjena zaradi začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom in ne zaradi začetega stečajnega postopka, kot je to zmotno ugotovilo Višje sodišče v svojem sklepu opr. št. II Ip. Zato je tudi zmotna utemeljitev, da se na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prekinjen postopek nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame. Prav tako meni, da je zmotna ocena pritožbenega sodišča, da je prerekanje terjatev stečajnega upravitelja v stečajnem postopku mogoče šteti za prevzem prekinjenega postopka. V stečajnem postopku je stečajni senat upnika napotil, da zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve in ločitvene pravice v roku 15 dni od vročitve sklepa začne gospodarski spor ali kakšen drug postopek za uveljavitev prerekane terjatve in ločitvene pravice. Upnik je namesto, da bi v 15 dnevnem prekluzivnem roku predlagal nadaljevanje tega postopka, vložil tožbo. V obrazložitvi napotitvenega sklepa je navedeno „če bo upnik začel ali nadaljeval postopek“, kar kaže na pravno naravo prvega odstavka 144. člena ZPPSL. Ta določba nalaga stečajnemu senatu le napotitev upnika, da začne postopek, ne pa tudi pred katerim organom ga mora začeti. Ni namreč dolžnost stečajnega senata, da ugotavlja, iz kakšnih pravnih razmerij izvirajo sporne terjatve, zato da bi se določilo, kakšen postopek mora upnik začeti. To mora vedeti upnik. Začetek postopka v smislu prvega odstavka 144. člena ZPPSL je tudi nadaljevanje zaradi postopka prisilne poravnave ali stečaja prekinjenega postopka. 15 dnevni rok iz 144. člena ZPPSL velja tako tudi za nadaljevanje postopkov. Omenjena zakonska določba tudi ne posega v določbe ZPP, ki urejajo nadaljevanje prekinjenega postopka. Ali bo vložil predlog za nadaljevanje, je stvar odločitve upnika. Napotitveni sklep mu prizna le pravni interes za vložitev takšnega predloga. Takšno stališče izhaja tudi iz odločb Vrhovnega sodišča RS III Ips 88/99, III Ips 85/2004 in III Ips 46/99. Glede na dejstvo, da upnik v roku iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL nadaljevanja postopka ni predlagal, se na podlagi drugega odstavka 144. člena ZPPSL prerekane terjatve v stečajnem postopku ne sme upoštevati. Predlog upnika, ki je bil vložen po treh letih in pol, je zato potrebno zavreči. 132. člen ZFPPIPP določa, da se postopki izvršbe, ki so bili začeti pred začetkom postopka insolventnosti, lahko nadaljujejo samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Štelo je, da dolžnik izpodbija tako odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka kot tudi posledično odločitev, da se postopek zaradi vloženega obrazloženega ugovora nadaljuje pred pristojnim pravdnim sodiščem.

V konkretnem primeru je bil v teku izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, ki je bil s sklepom z dne 6. 6. 2002 zaradi začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom prekinjen. 36. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, (Ur. l. RS, št. 67/1993, v nadaljevanju ZPPSL) ureja vse izvršilne postopke, torej tako tiste, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred začetkom postopka prisilne poravnave, kakor tudi tiste, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen po začetku postopka prisilne poravnave. Zato izvršilno sodišče, če do začetka postopka prisilne poravnave še ni izdalo sklepa o izvršbi (ne glede na to, kdaj je bil predlog za izvršbo vložen), predlog za izvršbo zavrne; če pa je bil sklep o izvršbi že izdan, pa postopek prekine (in to tudi v primeru, ko je bil sklep o izvršbi izdan po začetku postopka prisilne poravnave; tako tudi V. Rijavec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2. knjiga, stran 297). Postopek prisilne poravnave nad dolžnikom je bil neuspešen in je bil s sklepom opr. št. z dne 13. 12. 2002 ustavljen in začet stečajni postopek. V tem primeru (tako zaradi začetega postopka prisilne poravnave kot stečajnega postopka) pride do prekinitve postopka po samem zakonu, sklep o prekinitvi, ki ga izda sodišče, ima zgolj deklaratorni značaj (sodišče ne odreja prekinitve, temveč le ugotavlja, da je do prekinitve prišlo; glej določbo drugega odstavka 36. člena ZPPSL, 111. člen ZPPSL, 205. člen ZPP). Zato je brez pomena pritožbena trditev, da je bil sklep o prekinitvi izdan zaradi začetega postopka prisilne poravnave in ne zaradi začetega stečajnega postopka. Zaradi stečaja prekinjen postopek se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, da to stori (208. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stečajni upravitelj se prevzemu postopka ne more upirati. Sodišče druge stopnje vztraja pri že podanem stališču v sklepu opr. št. II Ip 1635/2008 z dne 29. 10. 2008 (ki izhaja tudi iz že citiranih odločb I Cpg 596/2002, I Cpg 553/2004 in I Cpg 31/2006), da je treba za vprašanje, ali je upnik dolžan predlagati nadaljevanje postopka, uporabiti določbe ZPP. V tem delu se določbe novega ZPP razlikujejo od določb ZPP iz leta 1977, po katerem je bila procesna predpostavka za nadaljevanje prekinjenega postopka tudi ustrezen predlog nasprotne stranke (zato v sodni praksi obstajajo tudi drugačne, starejše nasprotne odločbe). Sedaj veljavni ZPP pa kaže na to, da za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi stečajnega postopka, ni potreben predlog upnika, kar pomeni, da upnik tudi ne more biti prekludiran, če v roku 15 dni od prejema napotitvenega sklepa ni predlagal nadaljevanja že začetega postopka. V obravnavani zadevi je bil predmetni postopek prevzet s strani stečajnega upravitelja (sklep o nadaljevanju je deklaratorni sklep), in sicer je dolžnik dne 11. 6. 2008 vložil odgovor na pritožbo in se tako spustil v obravnavanje zadeve (prevzem izvršilnega postopka pa res ne pomeni že s strani stečajnega upravitelja prerekanje terjatve, kot pravilno opozarja pritožnik). Postopek je bil torej prevzet in s tem nadaljevan že pred uporabo novega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07, ki se začne uporabljati 1. 10. 2008). Ker tako 15 dnevni rok iz 144. člena ZPPSL po oceni sodišča druge stopnje ne velja tudi za nadaljevanje postopka, je odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba nadaljuje, pravilna. Pravilna je tudi odločitev, da je ugovor dolžnika obrazložen in se zato postopek nadaljuje pred pristojnim pravdnim sodiščem.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker bo tako končna odločba o zahtevku in stroških izdana v pravdnem postopku, bo tam odločeno tudi o priglašenih stroških pritožbenega postopka.