Jedro

Sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti med drugim tudi v primeru, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Navedena določba se nanaša tudi na potrdilo o pravnomočnosti, ki je predpostavka izvršljivosti. V obravnavanem primeru je bilo pravnomočno razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti na izvršilnem naslovu. Sodišče je na to dejstvo pravilno pazilo po uradni dolžnosti in zato zavrnilo upnikov predlog za razširitev izvršbe.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Upnik je dne 14.04.2005 vložil predlog za razširitev izvršbe z novim sredstvom, in sicer s prodajo deleža dolžnice kot družbenice v družbi z omejeno odgovornostjo. Predlog je bil vložen v zvezi z izvršbo, ki je bila že v teku, opr. št. Ig 2004/05892, in kjer je sklep o izvršbi že postal pravnomočen. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlog upnika s sklepom opr. št. In 2005/01052-2, z dne 12.10.2005, zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo dne 26.05.2005 razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi opr. št. Ig 2004/05892, ki je bil v obravnavani zadevi izvršilni naslov. Zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2005/01052-2, z dne 12.10.2005, ni bilo pritožbe, zato je postal pravnomočen dne 06.12.2005. Razlogi, ki jih uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti

2. Zoper pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2005/01052-2, z dne 12.10.2005, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava, ker naj bi sodišče zmotno uporabilo prvi in drugi odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (UPB4, Uradni list RS, št. 3/2007 - ZIZ) ter prvi odstavek in 1. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ.

3. Izpodbijani sklep je posledica odločitve sodišča o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, opr. št. Ig 2004/05892. Omenjena razveljavitev potrdila o pravnomočnosti pa naj bi bila napačna, saj naj bi temeljila na nepravilni uporabi procesnih določb o vročanju in na nepravilni uporabi pravil o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti. Zoper navedeni sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti je prav tako vložena zahteva za varstvo zakonitosti.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena upniku in dolžniku, ki nanjo nista odgovorila.

Razlogi za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti

5. Sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti med drugim tudi v primeru, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti na izvršilnem naslovu (prvi odstavek 76. člena ZIZ). Navedena določba se nanaša tudi na potrdilo o pravnomočnosti, ki je predpostavka izvršljivosti. V obravnavanem primeru je bilo pravnomočno razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti na izvršilnem naslovu. Sodišče je na to dejstvo pravilno pazilo po uradni dolžnosti in zato zavrnilo upnikov predlog za razširitev izvršbe.

6. V kolikor je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi opr. št. Ig 2004/05892 neutemeljeno razveljavljeno, kot je navedeno v zahtevi za varstvo zakonitosti, je to mogoče uveljavljati le v zadevi Ig 2004/05892, kjer je prav tako vložena zahteva za varstvo zakonitosti. Če se bodo v navedeni zadevi, navedbe tožilstva izkazale za resnične, bo upnik pridobil ustrezen izvršilni naslov in bo imel možnost znova predlagati razširitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. V času izdaje izpodbijanega sklepa pa je bil upnikov predlog utemeljeno zavrnjen.

7. Razlogi, ki jih uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti, glede na obrazloženo, niso podani, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen v zvezi s 391. členom ZPP).