Jedro

V obravnavani zadevi je sicer jasno, da želijo tožniki uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem na stavbi, na kateri je potrebno še vzpostaviti etažno lastnino. Vendar se pri tem izrecno sklicujejo na obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri sta zemljiškoknjižno vpisani toženki kot solastnici.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sklenilo, da se pravdni postopek ustavi ter da se po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem Novo mesto.

Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da gre pri zahtevku tožnikov za klasični tožbeni zahtevek, ki temelji na različnih pravnih podlagah, s katerimi naj bi tožniki pridobili lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 274 in 275 k.o. ....... Na vložitev tožbe je tožnike napotilo Okrajno sodišče v Novem mestu, ker je bilo v postopku N 82/2006 sporno lastništvo nepremičnin. Sodišče ni imelo nobene pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, temveč bi moralo odločiti o tožbenem zahtevku tožnikov, ne pa izdati sklep, s katerim zadevo vrača v odločanja Okrajnemu sodišču v Novem mestu v drugem nepravdnem postopku, za katerega sploh ne obstaja predlog upravičenega predlagatelja in ob tem, da gre med strankama za spor o dejstvih (o lastninski pravici), o katerem ni mogoče odločati v nepravdnem postopku. V ZVEtL ni nobene določbe, ki bi sodišču dala podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. ZVEtL je zakon, ki se nanaša zgolj na vzpostavljanje etažne lastnine in na določanje pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča k stavbi, ko so osebe, ki vzpostavljajo etažno lastnino, tudi lastniki stavbišča in pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča. Ne ureja pa ZVEtL primerov, ko je lastnik zemljišča (stavbišča in funkcionalnega zemljišča) nekdo drug, kot pa je lastnik stavbe. Te primere ureja 2. odstavek 271. člena SPZ. V primeru, da bi ZVEtL vzporedno (prikrito) omogočal razlastitev lastnikov nepremičnin, na kar smiselno nakazujejo navedbe sodišča prve stopnje, bi bil v neskladju z Ustavo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje na podlagi listin v spisu ugotavlja, da sta bili sporni nepremičnini parc. št. 274 in parc. št. 275 k.o. ...., katerih zemljiškoknjižni solastnici sta toženki, uporabljeni za gradnjo večstanovanjske stavbe, vendar očitno odločba o odvzemu zemljišč za gradnjo v zemljiški knjigi ni bila izvedena in je bila tako pravica uporabe pri nacionaliziranih nepremičninah vpisana na ime lastninskih prednikov toženk, ki so zato na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini pridobili lastninsko pravico tudi na nacionaliziranih in za gradnjo uporabljenih spornih zemljiščih. Nadalje je ugotovilo, da na parc. št. 274 stoji stanovanjska stavba z naslovom ....., katere solastniki so tožniki ter da nepremičnina parc. št. 275 predstavlja funkcionalno zemljišče k tej stanovanjski stavbi. Med pravdnima strankama že teče nepravdni postopek na predlog toženk zaradi ureditve medsebojnih razmerij z ustanovitvijo stavbne pravice po 2. odstavku 271. člena v zvezi z 2. odstavkom 257. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ. Podlago za ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka pa vidi sodišče prve stopnje v sprejemu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZVEtL), ki je stopil v veljavo dne 24.5.2008, torej že tekom tega pravdnega postopka. Navedeni zakon ureja, kot izhaja iz njegovega imena, postopek za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in postopek za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini. Cilj zakona je, da se omogoči pridobiteljem posameznih delov stavb, da v posebnem postopku dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine ter pridobijo pripadajoče zemljišče k stavbam v primeru, ko jim veljavna pravna ureditev ne omogoča zemljiškoknjižnega vpisa pridobljenih pravic, ker zemljiškoknjižni lastnik parcele, na kateri stoji stavba, ne vpiše etažne lastnine in tako ne zagotovi pogojev za zemljiškoknjižni vpis pridobiteljev posameznih delov na stavbi. Pridobitelj posameznega dela stavbe, za katero še ni oblikovana etažna lastnina, ima po določbah tega zakona možnost sprožiti pred sodiščem nepravdni postopek za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgolj s tem , da izkaže upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, kar dokazuje z listino o pravnem poslu ali pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (4. člen ZVEtL) oziroma izkaže pravno nasledstvo ali pogoje za priposestvovanje (5. in 6. člen ZVEtL). V obravnavani zadevi je sicer jasno, da želijo tožniki uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem na stavbi, na kateri je potrebno še vzpostaviti etažno lastnino. Vendar se pri tem izrecno sklicujejo na obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri sta zemljiškoknjižno vpisani toženki kot solastnici. Iz tožbe izhaja, da je pravni prednik prve tožeče stranke sklenil s pravno prednico toženk kupno pogodbo dne 12.11.1958 za nakup tedanje parc. št. 441/7 k.o. ......, da je pravni prednik prvo tožeče stranke z Občino .... sklenil neposredno pogodbo o izročitvi neurejenega mestnega zemljišča za gradbene namene dne 27.6.1964 za parc. št. 518 in del parc. št. 441/23 k.o. ...., ki sta nastali z delitvijo parcele 441/7 k.o. ..... ter da je Občina ..... pred tem parc. št. 441/23 pridobila v razpolaganje od tedanje lastnice na podlagi odločbe št. 466-17/62 z dne 31.8.1963. Tožeča stranka torej zatrjuje, da je na zgoraj navedenih nepremičninah, ki so sedaj označene s parc. št. 274 in 275 k.o. ...., pridobila lastninsko pravico s tem, ko je pravna prednica prvo tožeče stranke sklenila pravni posel s pravno prednico toženk in zgradila stanovanjski blok z vednostjo zemljiškoknjižnega lastnika, medtem ko so ostali tožniki pridobili lastninsko pravico na delih stavbe z nakupom stanovanj od prve tožeče stranke, pri čemer pa se sklicujejo tudi na priposestvovanje kot pravno podlago za pridobitev lastninske pravice. Glede na takšne trditve tožeče stranke pa po presoji pritožbenega sodišča v tej fazi postopka niso podani razlogi za ustavitev pravdnega postopka po določbi 1. odstavka 21. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP zaradi nadaljevanja postopka pred drugim pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku. Ker je pritožba utemeljena, je sodišče druge stopnje sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.