Jedro

Družbenica, katere poslovni delež je v času izbrisa družbe iz sodnega registra znašal 62,5 %, je aktivna družbenica, saj bi lahko vplivala na poslovanje družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice. Ocenilo je, da dolžničin ugovor, da je bila pasivna družbenica, ni utemeljen.

Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 340. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava po 341. členu ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da ni imela nobenega vpliva na poslovanje družbe, z gospodarjenjem družbe ni bila seznanjena, za podjetje tudi ni imela vedenja in interesa. A. N. je bil res nekaj časa njen soprog, vendar samo nekaj mesecev, nato pa je vložila tožbo za razvezo zakonske zveze zaradi njegovega neprimernega obnašanja ter velike doze alkohola. Od 1.1.1996 dalje ji je bil onemogočen vpogled v dokumentacijo, kljub mnogim zahtevam. Starša A. N. sta bila njegova edina dediča, ki pa nista bila pripravljena delati v korist družbe, saj se nista hotela nikoli odzvati skupščini ter tudi notarju, da bi se družba dokapitalizirala. Družba je ravno zaradi nesmiselnega ravnanja pokojnikovih staršev morala prenehati, v času izbrisnega postopka pa ni imela vpliva. Dolžnica v celoti zavrača oceno sodišča prve stopnje zaradi zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Res je, da sta z A. N. skupaj ustanovila družbo, vendar ne v času obstoja zakonske skupnosti, kot navaja sodišče. Izrecno tudi zavrača navedbe sodišča, da je po smrti A. N. postala edina družbenica. To seveda ne drži, saj sta po sklepu o dedovanju izključna dediča M. N. in M. N. Ni šlo za družbo zakoncev, saj je zakonska zveza trajala le šest mesecev.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila družba N. d.o.o., K, izbrisana iz sodnega registra, ker v obdobju 12 mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa, zaradi česar se je štelo, da nima premoženja. Z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra družba preneha (1. odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij; v nadaljevanju ZFPPod), s tem da se šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), kot to določa 4. odstavek 27. člena ZFPPod. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča z dne 9.10.2002, št. U-I-135/00-77, pa lahko fikcija odgovornosti predstavlja pravno podlago za plačilo iz osebnega premoženja družbenika le, če ta s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima kot družbenik, ne poskrbi, da družba posluje v skladu z veljavno zakonodajo.

Pritrditi je pritožbi, da glede na predložene listine v spisu, ni mogoče napraviti zaključka, da je dolžnica po smrti A. N. postala edina družbenica izbrisane družbe. Zakonska zveza A. N. in dolžnice je bila namreč razvezana pred smrtjo A. N., iz spisa pa ni razvidno, da bi dolžnica po pokojnem dedovala kot oporočni dedič. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne glede na navedeno strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da dolžnica ni uspela z ugovorom, da je bila pasivna družbenica. Dolžnica je bila namreč ves čas obstoja družbe večinska lastnica družbe, razpolagala je kar s 62,5 % poslovnim deležem. S takšnim deležem v družbi pa je dolžnica glede na določbe ZGD imela vse možnosti, da je lahko vplivala na poslovanje družbe. Tako ni bistveno, ali je družbenica dejansko izkoristila vse možnosti, ki ji jih daje zakon, temveč, ali bi glede na njen položaj v družbi morala in mogla biti aktivna družbenica. V konkretnem primeru so za razmerje do upnika zato tudi nerelevantne navedbe, ki prikazujejo osebni odnos družbenice do njenega bivšega zakonskega partnerja in njegovih staršev. V skrajnem primeru je dolžnica imela tudi možnost izstopiti iz družbe, in sicer z odsvojitvijo njenega poslovnega deleža (416. člen ZGD) ali pa zahtevati prenehanje družbe po drugem odstavku 455. člena ZGD. Glede na njen poslovni delež bi dolžnica lahko tudi sama sklicala skupščino in ne glede na odsotnost staršev sprejela veljavne odločitve v zvezi s poslovanjem družbe (444. člen ZGD), predvsem tudi glede postavitve novega poslovodje (439. člen ZGD). Sicer pa pritožnica tudi prvič v pritožbi navaja, da se starši niso hoteli odzvati skupščini, kar pa predstavlja pritožbeno novoto po 337. členu ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Pritožnica se tudi neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da ji bivši zakonec ni dovolil vpogleda v poslovno dokumentacijo podjetja, saj bi dolžnica lahko na podlagi določbe 447. člena ZGD vpogled v dokumentacijo zahtevala preko sodišča, vendar tega ni storila. Pritožnica nadalje tudi očita sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da je bila družba ustanovljena v času trajanja zakonske skupnosti. Ker gre za v konkretni zadevi nerelevantno dejstvo, to morebitno zmotno ugotovljeno dejstvo po oceni pritožbenega sodišča ne more vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).