Jedro

Konoplja kot rastlina je navedena v prilogi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog pod zaporedno št. 32 in količina THC v njej ni relevantna.

Izrek

Zahteva zagovornice obsojenega Ž.D. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenca se oprosti plačila stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Obsojeni Ž.D. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 19.12.2003 spoznan za krivega, da je v sostorilstvu z obsojenim N.V. storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ ter še kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po četrtem in prvem odstavku 302. člena KZ, ponarejanja listin po tretjem in prvem odstavku 256. člena KZ in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po prvem odstavku 310. člena KZ. Za kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ mu je bila določena kazen tri leta zapora, za ostala kazniva dejanja pa kazni devet mesecev zapora, štiri mesece zapora in eno leto zapora, ter mu na to po določbah o steku izrečena enotna kazen štiri leta in pet mesecev zapora, v katero je bil vštet čas prebit v priporu in hišnem priporu. Višje sodišče v Mariboru je z odločbo z dne 8.7.2004 delno ugodilo pritožbi obsojenčeve zagovornice ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v odločbah o krivdi in posameznih kaznih za kazniva dejanja po četrtem in prvem odstavku 302. člena KZ, po tretjem in prvem odstavku 256. člena KZ in po prvem odstavku 310. člena KZ; razveljavilo pa je sodbo tudi v odločbah o enotni kazni, o vštetju pripora in stroških postopka ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je zagovorničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nerazveljavljenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V ponovnem sojenju je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo z dne 8.9.2006 obsojenega Ž.D. spoznalo za krivega kaznivih dejanj, za katere je bila sodba z odločbo Višjega sodišča v Mariboru prvič razveljavljena, mu določilo posamične kazni šest mesecev, tri mesece in deset mesecev zapora ter mu, ob upoštevanju kazni tri leta zapora za kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ iz pravnomočnega dela sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Mariboru izreklo enotno kazen štiri leta zapora, v katero je vštelo čas prebit v priporu. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 27.9.2007 pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona iz razloga po 1. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s kaznivim dejanjem neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi ugodi ter izpodbijano sodbo tako spremeni, da obsojenca oprosti obtožbe za navedeno kaznivo dejanje in temu ustrezno spremeni sodbo tudi v odločbi o enotni kazni.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. v odgovoru na zahtevo, podanem po določbi drugega odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

O odgovoru državnega tožilca se obsojenec in zagovornica nista izjavila.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornica v zahtevi navaja, da v obsojenčevem ravnanju niso podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, s čimer nakazuje kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. V obravnavani zadevi je bilo dne 2.10.2002 izdelano strokovno mnenje Ministrstva za notranje zadeve, katerega ugotovitev je, da je v preiskovanem povprečnem vzorcu iz nasada konoplje količnik kanabinoidnih komponent manjši od 1. Ker je količnik v zaseženi konoplji manjši od 1, zagovornica meni, da zasežena snov ni substanca, ki je razglašena za mamilo. Sklicuje se tudi na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani in zato meni, da je stališče Višjega sodišča v Mariboru, da je bistvena obsojenčeva zavest o tem, da proizvaja in prenaša konopljo in da pri takšnem ravnanju stopnja vsebnosti THC oziroma količnik ni pomemben, ni pravilno. Ocenjuje tudi, da bi bilo obsojenčevo ravnanje mogoče pravno opredeliti kvečjemu kot neprimeren poskus kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, pri čemer se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Kopru.

Kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP je podana, če je zakon kršen o vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje. V opisu dejanja v izreku sodbe so določno navedeni znaki kaznivega dejanja. Z navedbami v zahtevi zagovornica niti ne zatrjuje, da dejanje v sodbenem izreku, za katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, ne vsebuje konkretizacije kazenskopravnih pojmov kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ. Neutemeljeno zagovornica zatrjuje, da konoplja ni mamilo, ker je razmerje kanabinoidnih komponent (količnik) v konoplji manjše od 1. Po sedanji ureditvi, ki je veljala tudi v času storitve kaznivega dejanja, Kazenski zakonik, Odločba o seznamu mamil (Uradni list RS, št. 5/98) ter Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/2000) ne zahtevajo posebnega razmerja med psihotropnimi substancami in ne določa količnika vsebnosti posameznih substanc. Konoplja kot rastlina (cannabis sativa L) je navedena v prilogi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog pod zaporedno št. 32 in količina THC v njej ni relevantna. Izrek sodbe pa se nanaša na rastlino konoplja, ki je prepovedana droga glede na svojo kemično sestavo, navedeno v strokovnem mnenju (sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 212/2004 in I Ips 12/2005). Zagovornica se zato tudi neutemeljeno sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, da je treba s strokovnim mnenjem ugotoviti, da je razmerje psihotropnih substanc (količnik) v konoplji večji od 1. Vrhovno sodišče je v sodbi, opr. št. I Ips 14/2005 pojasnilo, da je bilo to stališče utemeljeno na podlagi takrat veljavnega Zakona o proizvodnji in prometu mamil (Uradni list SFRJ, št. 55/78) in Odločbe o seznamu mamil (Uradni list SFRJ, št. 70/78), ki pa se v času storitve kaznivega dejanja obsojenca nista več uporabljala. Po navedenem je napačno tudi stališče zagovornice, da bi bilo obsojenčevo ravnanje mogoče pravno opredeliti le kot neprimeren poskus kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ.

Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitve zakona iz 1. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, je zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

Odločba o stroških postopka temelji na določbi 98.a člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP. Sodišče je obsojenca oprostilo plačila strokov v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti, saj bi bilo glede na ugotovljene premoženjske razmere v pravnomočni sodbi, s plačilom stroškov lahko ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.