Jedro

Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prvestopnje pravdni postopek ustavilo, ker je štelo, da je tožba umaknjena zato, ker tožnica v roku, ki ji ga je dalo na razpolago, ni plačala takse za tožbo. Tožnica se zoper takšen sklep pritožuje. Prvenstveno uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko ni upoštevalo, da je zahteva za plačilo sodne takse relativno zastarala. Tožba je bila namreč vložena 19.5.1999, opomin za plačilo sodne takse pa je bil tožnici po njenem pooblaščencu vročen 21.9.1999. Tako se izkaže, da tožnica takse ni bila dolžna plačati, zaradi tega sodišče ne bi smelo šteti, da je zaradi neplačila izpolnjena zakonska domneva, da je tožbo umaknila. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje pravde. Pritožba ni utemeljena. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je procesna in ne materialnopravna. Domneva, da je tožeča stranka tožbo umaknila po 4. odstavku 180. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) velja, če ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah in če niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Plačilo sodne takse za tožbo je torej procesna predpostavka, neplačilo takse pa ovira za nadaljevanje postopka. Da v konkretnem primeru tožnica takse ni plačala, je nesporno: to sama potrdi tudi še v pritožbi. Odločitev sodišča prve stopnje je zato procesno pravilna. Trditev, da je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala, je pravno nepomembna. Vprašanje zastaranja pravice zahtevati plačilo sodne takse je res, kot trdi pritožba, materialnopravno vprašanje, vendar v konkretnem primeru lahko pomeni le, da sodišče od tožnice (zaradi zastaranja) ne bo moglo izterjati plačila sodne takse za dne 19.5.1995 vloženo tožbo potem, ko je tožnica uveljavljala zastaranje. Vendar pa zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse po določbah 9. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS 1/90, 14/91 in 38/96, v nadaljevanju ZST) ne pomeni tudi, da je plačilo takse za tožbo prenehalo biti procesna predpostaka za vodenje pravde. Pritožbo je bilo po povedanem potrebno kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).