Jedro

Pravilen je zaključek, da je obravnavana nepremičnina v trenutku sklenitve darilne pogodbe (5. 11. 2001) predstavljala skupno premoženje pravdnih strank. Nakup nepremičnine je bil v pretežnem delu (60 %) financiran iz posojila, ki ga je tožnik v času trajanja življenjske skupnosti s toženko odplačeval z delom (kar predstavlja skupno premoženje pravdnih strank), tudi nadaljnja gradnja, izvedena do dne 5. 11. 2001, je bila vsaj deloma financirana s tožnikovimi dohodki iz dela. Nenazadnje sta k gradnji po svojih močeh prispevali obe pravdni stranki, ki sta pri tem imeli pomoč svojih prijateljev in sorodnikov. Ker je tožnik razpolagal s skupnim premoženjem, je prav tako pravilen nadaljnji zaključek, in sicer, da ne gre za darilo. Zakonec kot darovalec lahko namreč daruje drugemu zakoncu kot obdarjencu samo svoje posebno premoženje, ne pa njunega skupnega premoženja (vsaj dokler deleža na skupnem premoženju nista določena). Poimenovanje pogodbe pa je pri presoji (pravne) narave pogodbenega razmerja irelevantno. Pogodbena razmerja je treba razlagati po njihovi vsebini in ne po tem, kako jih stranki imenujeta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka). Zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku vrniti darilo, dano na podlagi darilne pogodbe, sklenjene dne 5. 11. 2001 med pravdnima strankama, in sicer eno polovico nepremičnine parcela 506/8 k.o. ..., ter da se na omenjeni nepremičnini vknjiži lastninska pravica tožnika (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 40.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 2021 dalje do plačila (III. točka izreka). Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženki povrniti 6.249,00 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitvi o zavrnitvi podrejenega zahtevka na plačilo 20.000,00 EUR in o pravdnih stroškov se je iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožil tožnik in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v napadenih delih razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Graja ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožnikovega darila ni bilo. V obsegu, kolikor je bila sporna nepremičnina financirana iz sredstev tožnikovega posebnega premoženja, in v obsegu, kolikor je bil prispevek tožnika višji od toženkinega, je šlo za čisto darilo tožnika. Pojasnjuje, da čeprav je 60 % nepremičnine ob daritvi predstavljajo skupno premoženje, je bil tudi v tem delu prispevni delež tožnika bistveno višji, vseh preostalih 40 % nepremičnine pa je predstavljalo posebno premoženje tožnika. Krivično bi bilo, da bi toženka zadržala vrednost darila v obsegu, kolikor je bilo financirano iz tožnikovega posebnega premoženja in v obsegu, kolikor je bil prispevni delež tožnika k skupnemu premoženju višji. Ker je šlo za pravnoposlovno pridobitev solastninske pravice, tožnik višjega prispevnega deleža k ustvaritvi skupne nepremičnine do 5. 11. 2001 tudi ne bo mogel uveljavljati v pravdi. Zapise pravnih poslov je treba razlagati, kot se glasijo. Po vsebini zapisa je v obravnavanem primeru šlo za darilo. Razlaga sodišča, da ne gre za darilo navkljub določiloma 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)1 oz. Družinskega zakonika (DZ)2, je samovoljna in arbitrarna ter posledično predstavlja poseg v 2. člen (načelo pravne države) in 22. člen (pravica do enakega varstva) Ustave ter 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Glede na zmotno stališče, da ni bilo darila, je napačna zavrnitev dokaznega predloga za imenovanje izvedenca gradbene stroke, ki bi ocenil, kakšna je bila vrednost nepremičnine na dan obdaritve, pa tudi vseh ostalih po tožniku predlaganih dokazov, zlasti zaslišanja A. A., s katerim bi dokazal svoj višji prispevni delež. Zmotna je tudi ugotovitev, da je bila nepremičnina v času sklenitve darilne pogodbe v tretji gradbeni fazi. Bila je v enakem stanju kot v času, ko jo je tožnik kupil. Račun in blagajniški prejemek z dne 1. 7. 2002 sta verodostojna, poleg tega toženka ni oporekala verodostojnosti teh listin oziroma datumu 1. 7. 2002 kot dejanskemu datumu nabave strešne kritine. Ostrešje stare hiše in dve steni pa so bili podrti neposredno pred nakupom strešne kritine, in zagotovo ne pred 5. 11. 2001, da bi jih celo zimo namakale meteorne vode. Nenazadnje je v vsakem primeru nepravilna odločitev o stroških, saj druga, tretja, četrta, peta in šesta pripravljalna vloga niso bile potrebne za pravdo.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od pritožbenih razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, pri tem pa ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka niti pri uporabi materialnega prava.

6. Prvostopenjsko sodišče je tožnikov primarni zahtevek na vrnitev darila (polovico nepremičnine parcela 506/8 k.o. ...) kot tudi podrejeni zahtevek na vrnitev vrednosti darila (40.000,00 EUR s pripadki) v celoti zavrnilo z utemeljitvijo, da ni šlo za darilo. Pojasnilo je, da omenjena nepremičnina, ki jo je tožnik dne 5. 11. 2001 z darilno pogodbo prenesel na toženko, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, ne pa tožnikovega posebnega premoženja (17. točka obrazložitve). Obenem je zaključilo, da je pri sklenitvi pogodbe dejansko šlo za ureditev premoženjskih razmerij med (sedaj nekdanjima) zakoncema oziroma njuno voljo pokazati tudi navzven, kar je med njima veljalo že od prej, ne pa za darilo toženki (19. točka obrazložitve). Poglavitne ugotovitve pri presoji, ali je bila nepremičnina v trenutku sklenitve pogodbe dne 5. 11. 2001 skupno ali posebno premoženje pravdnih strank, so bile, da je bil njen nakup v večinskem deležu financiran s kreditom, ki ga je tožnik odplačeval z delom v času trajanja življenjske skupnosti pravdnih strank, kot tudi, da se je nadaljnja gradnja hiše, izvedena do dne 5. 11. 2001, financirala iz tožnikove plače, obenem pa sta pri gradnji po svojih močeh sodelovali obe pravdni stranki, prav tako so vsakemu od njiju pomagali prijatelji in sorodniki, ki za svoje delo niso bili plačani (17. točka obrazložitve). Navedene ugotovitve prvostopenjskega sodišča tožnik bodisi priznava3 bodisi jih ne izpodbija,4 pri tem pa zgolj vztraja, da gre (vsaj deloma) za darilo, in sicer v delu, kolikor je bila nepremičnina financirana iz njegovega posebnega premoženja, in v delu, kolikor je bil višji njegov prispevek pri odplačevanju posojila za nakup nepremičnine.

7. Glede na priznane oz. neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, je pravilen zaključek, da je obravnavana nepremičnina v trenutku sklenitve darilne pogodbe (5. 11. 2001) predstavljala skupno premoženje pravdnih strank. Nakup nepremičnine je bil v pretežnem delu (60 %) financiran iz posojila, ki ga je tožnik v času trajanja življenjske skupnosti s toženko odplačeval z delom (kar predstavlja skupno premoženje pravdnih strank), tudi nadaljnja gradnja, izvedena do dne 5. 11. 2001, je bila vsaj deloma financirana s tožnikovimi dohodki iz dela. Nenazadnje sta k gradnji po svojih močeh prispevali obe pravdni stranki, ki sta pri tem imeli pomoč svojih prijateljev in sorodnikov. Ker je tožnik razpolagal s skupnim premoženjem, je prav tako pravilen nadaljnji zaključek, in sicer, da ne gre za darilo. Zakonec kot darovalec lahko namreč daruje drugemu zakoncu kot obdarjencu samo svoje posebno premoženje, ne pa njunega skupnega premoženja (vsaj dokler deleža na skupnem premoženju nista določena).5 Poimenovanje pogodbe pa je pri presoji (pravne) narave pogodbenega razmerja irelevantno. Pogodbena razmerja je treba razlagati po njihovi vsebini in ne po tem, kako jih stranki imenujeta.6

8. Prav tako je materialno nevzdržno pritožbeno naziranje, da gre za darilo v delu, kolikor je bil nakup nepremičnine financiran iz tožnikovega posebnega premoženja, in v delu, kolikor je bil višji tožnikov prispevek pri odplačevanju posojila. Utrjeno stališče sodne prakse je, da z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje, vloženo posebno premoženje izgubi svojo naravo posebnega premoženja, da pa izkazan znatno večji vložek enega od partnerjev k pridobivanju skupnega premoženja lahko vpliva na določitev višjega deleža na skupnem premoženju v njegovo korist.7 Prvostopenjsko sodišče je tudi v tem pogledu (pri)tožniku ustrezno pojasnilo, da bo imel zaradi svojih vlaganj v skupno premoženje v pravdi glede višine deležev na skupnem premoženju možnost zahtevati višji delež (22. točka obrazložitve). Ker je toženka postala skupna lastnica obravnavane nepremičnine že po samem zakonu (originarno), ne pa na podlagi pravnega posla (derivativno), je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da tožnik višjega prispevnega deleža k ustvaritvi skupne nepremičnine ne bo mogel uveljavljati v pravdi glede višine deležev na skupnem premoženju.

9. Ker so bila določena gradbena dela brez dvoma opravljena do 5. 11. 2001, za odločitev o zahtevku ni bistveno, ali je bila hiša pravdnih strank v trenutku sklenitve darilne pogodbe v tretji gradbeni fazi. Že dejstvi, da je bil nakup parcele v večinskem deležu financiran s skupnim premoženjem pravdnih strank in da sta oba do trenutka sklenitve pogodbe po svojih močeh prispevala k gradnji, zadostujeta za zaključek, da je obravnavana nepremičnina v času sklenitve darilne pogodbe predstavlja njuno skupno premoženje, ne glede na to, v kakšni fazi je bila tedaj gradnja hiše. Ker sta tako tožnik8 kot toženka9 izpovedala, da je bila gradnja nepremičnine v času sklenitve darilne pogodbe (5. 11. 2021) v tretji gradbeni fazi (že pokrita in z vgrajenimi okni), je prvostopenjsko sodišče tudi temu pravilno sledilo, kljub temu da je tožnik predložil račun za strešno kritino, datiran dne 1. 7. 2002. Prepričljivo je utemeljilo, da je sledilo skladni izpovedbi (obeh) pravdnih strank, ker je račune mogoče izdati z zamikom. Ker je toženka že (predhodno) izpovedala, da je bila gradnja hiše v trenutku sklenitve pogodbe v tretji gradbeni fazi, ji ni bilo treba še (enkrat) posebej prerekati verodostojnosti kasneje predloženih računov, ki tega dejstva niso potrjevali.

10. Ker bi bilo imenovanje izvedenca gradbene stroke in zaslišanje priče A. A. pomembno le glede obsega in višine deležev na skupnem premoženju, kar pa ni predmet te pravde, je prvostopenjsko sodišče tožnikova dokazna predloga pravilno zavrnilo kot nerelevantna.

11. Glede na navedeno je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ni šlo za darilo, pravilna, ustrezno obrazložena in skladna z ustaljenimi izhodišči sodne prakse. Pritožbeni očitki, da je sodišče v prvostopenjskem postopku kršilo načelo pravne države ter tožnikovi pravici do enakega varstva in do poštenega sojenja, pa se izkažejo za neutemeljene.

12. Pravilna je tudi odločitev o stroških. Toženka je z drugo, tretjo, četrto, peto in šesto pripravljalno vlogo vsakič obrazloženo odgovarjala na trditve in dokaze, pomembne za odločitev o zahtevku, ki jih je tožnik navajal v svojih predhodno podanih pripravljalnih vlogah. Odločitev, da so bili stroški toženke potrebni za pravdni postopek, je zato pravilna.

13. Po ugotovitvi, da niso podani niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP)10, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Ker je bil tožnik s pritožbo v celoti neuspešen, je toženki dolžan povrniti potrebne pravdne stroške pritožbenega postopka (154. in 155. člen ZPP v povezavi s 165. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je priglašene stroške odmerilo skladno z veljavno Odvetniško tarifo11. Priznalo je strošek sestave odgovora na pritožbo 625 točk in materialne stroške 12,5 točk (2%). Upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR in 22 % DDV pritožbeni stroški toženke znašajo 466,65 EUR. Priznane pritožbene stroške mora tožnik toženki plačati v 15 dneh (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika12).

1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US, 15/17 – DZ in 30/18 – ZSVI). 2 Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US in 94/22 – odl. US). 3 Na drugi strani pritožbe je tožnik navedel, da je 60 % nepremičnine ob daritvi predstavljalo skupno premoženje, ker je bila kupnina v tej vrednosti financirana iz posojila stanovanjskega sklada. 4 Ugotovitev, da sta pravdni stranki prispevali po svojih močeh pri gradnji hiše in da sta pri tem imeli pomoč (vsaka) svojih sorodnikov ter prijateljev. Kot tudi, da je tožnik vsaj deloma financiral gradnjo z dohodki iz dela. 5 VSRS Sodba II Ips 134/2018. 6 Sodba II Ips 423/2005. 7 VSRS sodbe II Ips 314/2016, II Ips 236/2008 in II Ips 460/2008. 8 Izpoved tožnika: „Nepremičnina, ki je bila v letu 2011 podarjena toženki, je bila takrat pod streho, vgrajena pa so bila tudi okna, skratka hiša je bila v 3. gradbeni fazi,“ zapisnik o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 6. 10. 2020, str. 4. 9 Izpoved toženke: „ … in je tako do darilne pogodbe prišlo, ko je bila hiša zgrajena do 3. gradbene faze, kot je povedal že tudi tožnik,“ prav tam, str. 10. 10 Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US in 3/22 – Zdeb). 11 Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22). 12 Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631).