Jedro

S sklepom, da sodišče ne bo opravilo zapuščinske obravnave, zapuščinski postopek ni bil pravnomočno končan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zapuščinski postopek po pokojni A. A. IV D 276/2016 prekine do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani II P 1662/2019.

2.Zoper sklep se pritožuje dedinja B. B. iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zapustnica je dne 8. 1. 1990 napravila oporoko, s katero je vse svoje imetje zapustila svojemu možu C. A. Zakon o dedovanju (ZD) v četrtem odstavku 205. člena določa, da v primeru, ko je pokojni zapustil oporoko, obvesti sodišče o uvedbi zapuščinskega postopka in povabi na narok tudi osebe, ki bi utegnile priti v poštev kot zakoniti dediči. Dedinja s potekom zapuščinskega postopka po pokojni A. A. ni bila seznanjena vse do 7. 8. 2019, ko je prejela dopis, da sodišče zapuščinske obravnave ni opravilo, ker zapustnica po podatkih smrtovnice ni zapustila nobenega premoženja. Glede na to, da je zapustnica napravila oporoko, s katero je vse svoje premoženje zapustila možu, bi se moral slednji še pred izdajo sklepa, da se zapuščinska obravnava ne opravi, v zapuščinskem postopku priglasiti k dedovanju kot oporočni dedič. Ker se C. A. v pravnomočnem končanem zapuščinskem postopku ni skliceval na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne more več uveljavljati v pravdi. Posledično je prišlo do zakonitega dedovanja, zaradi česar je potrebno dedinjo kot sestro pokojne šteti za zakonito dedinjo, kar pomeni, da zakonskih razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka ni.

3.Dedinja D. D. je na pritožbo dedinje B. B. odgovorila, da ne želi uveljavljati nobene pravice do premoženja, ki ga je pokojna zapustnica zapustila svojemu sedaj že pokojnemu možu C. A. in prosi za izključitev iz postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Na podlagi določila 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.

6.V obravnavani zadevi je sodišče 29. 1. 2026 izdalo sklep, da se zapuščinska obravnava po pokojni A. A. ne opravi, ker ni premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja. Zatem pa je sestra zapustnice B. B. pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo, da v zapuščino po pokojni A. A. sodijo denarna sredstva v višini 42.500 EUR. V nadaljevanju je zapuščinsko sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo dne 28. 2. 2022, na katerem je pooblaščenec oporočnega dediča izjavil, da zanj sprejema oporočni dedni delež. Zato ne drži pritožbena navedba, da se zapustničin mož v zapuščinskem postopku ni skliceval na oporočno dedovanje. Glede na to, da je med dediči sporna tudi veljavnost oporoke, pa je sodišče prve stopnje v 6. točki izpodbijanega sklepa navedlo, da bo o napotitvi na pravdo zaradi neveljavnosti oporoke odločilo potem, ko bo ugotovljeno, ali obstoji zapuščina, s čimer so dediči soglašali na zapuščinski obravnavi dne 1. 6. 2023.

7.Ker je vprašanje, ali po zapustnici obstoji premoženje, ki sodi v zapuščino, predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnalo smotrno, ker je zapuščinski postopek prekinilo do odločitve v pravdni zadevi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 1662/2019.

8.Pritožbena navedba, da je bil z izdajo sklepa, da se zapuščinska obravnava ne opravi, pravnomočno končan zapuščinski postopek, ni utemeljena. S sklepom, da sodišče ne bo opravilo zapuščinske obravnave, namreč zapuščinski postopek ni bil pravnomočno končan. Zato so pritožbene navedbe, da oporočni dedič ne more več svoje pravice uveljavljati v zapuščinskem postopku potem, ko je bil izdan sklep, da se ne opravi zapuščinska obravnava (ker ni premoženja), neutemeljene.

9.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

(1) dr. Rijavec: Dedovanje, procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, stran: 249.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 163, 203, 205, 205/4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 206, 206/1, 206/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.