Jedro

Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje spremeni in sedaj v celoti glasi:

I.Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki znesek 11.495,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 9. 2020 dalje do plačila.

II.V presežku od prisojenega zneska do vtoževanega zneska 20.000,00 EUR se tožbeni zahtevek zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna povrniti stroške tožnika v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru SI56 ***** za obdobje,

-od 9. 4. 2022 do 23. 2. 2023 82,21% pravdnih stroškov;

-od 24. 2. 2023 57,48% pravdnih stroškov,

III.ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom sodišča prve stopnje.

IV.Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki za obdobje

-od 9. 4. 2022 do 23. 2. 2023 17,79% pravdnih stroškov:

-od 24. 2. 2023 42,52% pravdnih stroškov".

II.Tožena stranka je dolžna povrniti pritožbene stroške tožnika v korist proračun Republike Slovenije v znesku 196,00 EUR, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru SI56 *****, v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožeči stranki priznalo odškodnino v znesku 4.495,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku do vtoževanega zneska 20.000,00 EUR pa je zahtevek zavrnilo. V III. in IV. točki izreka je odločilo o odstotku pravdnih stroškov, ki sta jih stranki dolžni povrniti druga drugi ter da bo o višini stroškov odločeno s posebnim sklepom.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Navaja, da mu je sodišče prenizko odmerilo odškodnino za telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti, saj ni upoštevalo, da je pritožnik v obravnavanem škodnem dogodku istočasno utrpel vsaj sedem poškodb, ki vsaka zase predstavlja hudo telesno poškodbo, zato je odškodnina v višini 24 povprečnih plač prenizka, saj se za tovrstne poškodbe priznava odškodnina v višini 44 povprečnih plač. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Uradni preizkus procesnih kršitev ni pokazal, je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode prisodilo delno neustrezno denarno odškodnino v skladu z določili 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

6.Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pri tem sodišče upošteva načelo individualizacije (vsak posameznik specifično doživlja svojo duševno celovitost in posege vanjo) in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (razen materialnih možnosti družbe je treba upoštevati okvirje, ki jih je začrtala sodna praksa s presojo odškodnin v podobnih primerih). Pri določitvi višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v ospredju vrednotenje in ne matematični pristop.

7.Tožniku je bila za nepremoženjsko škodo odmerjena odškodnina v skupnem znesku 38.000,00 EUR. Toženka je od tega plačala 28.000,00 EUR, tožnik pa je dodatno vtoževal še znesek 20.000,00 EUR.

8.Tožnik je v škodnem dogodku utrpel večkomadni sklepni zlom spodnjega dela desne koželjnice in odlomek stiloidnega nastavka leve podlahtnice, zlom debla leve koželjnice, zlom debla leve podlahtnice, večkomadni dislociran zlom baze 3. dlančnice leve roke, rano v spodnjem delu desne podlahti, rano v spodnjem delu leve podlahti, rano v predelu kazalca leve roke, zmečkanino in večkomadni zlom končnega členka 4. prsta leve roke, večkomadni zlom debla desne stegnenice, raztrganino na zunanji strani levega kolena in rano na zunanji strani leve goleni v spodnjem delu.

9.V predmetnem postopku je izvedenec prim. J. F. dr. med. izdelal izvedensko mnenje, katerega sta obe stranki v celoti sprejeli. Slednji je ugotovil poškodbe, ki jih je zadobil tožnik ter opisal tudi način zdravljenja ter nevšečnosti med zdravljenjem ter v zvezi s telesnimi bolečinami ocenil, da so te bile 5 dni stalno hude, 10 dni občasno hude, 10 dni stalno srednje hude, tožnik pa jih je zaradi zlomov okončin trpel tudi po odpustu iz bolnišnice v trajanju nekje 17 dni. Občasno srednje hude bolečine je trpel še 30 dni, v posledici slednjega je jemal tudi analgetike, bolečine pa so trajale še dva meseca, občasne pa pol leta. Prav tako lahke telesne bolečine tožnik trpi še sedaj. Tožnik je utrpel številne nevšečnosti med zdravljenjem, bil je 17 dni hospitaliziran, imel je številne preiskave, RTG, UZ slikanje, injekcije, infuzije, transfuzijo krvi, kompleksno poškodbo desnega zapestja, dve operaciji v splošni anasteziji, amputacijo končnega členka 4. prsta leve roke, teden dni je bil nepokreten, v celoti odvisen od negovalnega osebja, uporabljen je bil urinski kateter, vse do odpusta iz bolnišnice, boleče je bilo vstajanje in učenje hoje, tri mesece je uporabljal visoke hodulje, imel je tromboprofilakso, rehabilitacijo, 6 pregledov pri travmatologu in 9 pregledov pri izbranem zdravniku.

10.Glede na ugotovitve izvedenca, izpovedbe tožnika, upoštevaje primerljive primere in predvsem starost tožnika, ki je bil ob škodnem dogodku star 30 let, trajanje in intenzivnost bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odškodnino v višini 20.000,00 EUR odmerilo prenizko. Tožnik je iz tega naslova namreč uveljavljal odškodnino v višini 26.000,00 EUR. Sodišče druge stopnje pa zaključuje, da je primerna odškodnina iz naslova trajanja in intenzivnosti bolečin ter nevšečnosti tekom zdravljenja v višini 23.000,00 EUR.

11.Nadalje pritožba upravičeno graja odškodnino odmerjeno za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, katero je tožnik vtoževal v višini 17.000,00 EUR, sodišče prve stopnje pa mu jo je odmerilo v višini 13.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v premajhni meri upoštevalo predvsem dejstvo, da je tožnik mlad moški, da je moral opustiti številne športne aktivnosti, da mora vlagati več napora v samo hojo in delo, zato se mu je kvaliteta življenja po obravnavani prometni nesreči močno spremenila in sodišče druge stopnje ocenjuje, da je primerna odškodnina za to obliko nepremoženjske škode 17.000,00 EUR.

12.Skupaj je tako, po oceni sodišča druge stopnje, iz naslova nepremoženjske škode pravično odmerjena odškodnina tožniku v višini 45.000,00 EUR, kar predstavlja 28,2 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji, kar je v skladu s 179. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

13.Tako je, upoštevaje že izplačano in valorizirano odškodnino s strani toženke, ki predstavlja 33.505,00 EUR, toženka dolžna tožniku plačati še odškodnino v višini 11.495,00 EUR.

14.V ostalem je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika, ki se zavzema za prisojo celotne odškodnine kot neutemeljeno zavrnilo. Res je tožnik utrpel politravmo, in da vsaka od zadobljenih poškodb predstavlja hudo telesno poškodbo, vendar pa tožnik spregleda, da je v primerih, ko je bila dosojena odškodnina v višini 44 ali več povprečnih plač, šlo med drugim tudi za poškodbo glave oz. daljše zdravljenje, in zato ti primeri s konkretno zadevo niso primerljivi. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo kot izhaja iz izreka odločitve sodišča druge stopnje (6. alineja 358. člena ZPP).

1Pri določitvi višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v ospredju vrednotenje in ne matematični pristop.

2Skupaj je tako, po oceni sodišča druge stopnje, iz naslova nepremoženjske škode pravično odmerjena odškodnina tožniku v višini 45.000,00 EUR, kar predstavlja 28,2 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji, kar je v skladu s 179. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

3V ostalem je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika, ki se zavzema za prisojo celotne odškodnine kot neutemeljeno zavrnilo. Res je tožnik utrpel politravmo, in da vsaka od zadobljenih poškodb predstavlja hudo telesno poškodbo, vendar pa tožnik spregleda, da je v primerih, ko je bila dosojena odškodnina v višini 44 ali več povprečnih plač, šlo med drugim tudi za poškodbo glave oz. daljše zdravljenje, in zato ti primeri s konkretno zadevo niso primerljivi.

15.Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je sodišče druge stopnje spremenilo tudi odločitev o stroških postopka tako, da je opredelilo nove deleže glede na drugačen uspeh strank v pravdi (30. točka obrazložitve sodišča prve stopnje).

16.Tožnik je do modifikacije zahtevka dne 24. 2. 2023 vtoževal odškodnino v višini 14.000,00 EUR, za tem pa je zahtevek zvišal na 20.000,00 EUR, v obeh delih je uspel s plačilom 11.495,00 EUR, v prvem obdobju znaša njegov uspeh 82,21%, uspeh toženke pa 17,79 %, v drugem obdobju od 24. 2. 2023 pa znaša uspeh tožnika 57,48%, uspeh toženke pa 42,52 %.

17.Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je tožnik upravičen do zastopanja po odvetniku na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Okrožnega sodišča v Mariboru, Bpp 1526/2022, (oz. v pritožbenem postopku Bpp 338/2024), zato je potrebno naložiti toženki povračilo stroškov na način, da jih je dolžna povrniti v korist Republike Slovenije. Po določbi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) namreč terjatev stranke, to je upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide, do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika.

18.Tožnik je s pritožbo uspel v 70%, zato je v tem obsegu upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Pritožbeno spornih je 6.000,00 EUR, zato je sodišče druge stopnje tožniku za pritožbo priznalo nagrado v višini 375 točk, 2% materialne stroške in 22% DDV, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 280,00 EUR oz. glede na 70% uspeh 196,00 EUR, kar je toženka dolžna plačati v proračun Republike Slovenije, saj je tožniku bila na podlagi sklepa Bpp 338/2024 dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe (II. točka izreka).

-------------------------------

1VSRS sodba II Ips 135/2019 z dne 5. 6. 2020.

2II Ips 97/2017, II Ips 259/2018.

3II Ips 155/2015, VSL II Cp 3151/2013, II Ips 844/2006.