21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. Ž., z. o. o., Ž., ki jo zastopa direktor B. B., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cpg 62/2006 z dne 9. 5. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Srg 2005/05552 z dne 14. 12. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v registrskem postopku pri subjektu vpisa Zvezi hranilno kreditnih služb Z., p. o., Z. (v nadaljevanju ZHKSS) vpisalo spremembo firme, skrajšane firme, ustanoviteljev, deležev, dejavnosti in zastopnikov ter preoblikovanje iz ZHKSS v Kapitalsko zadrugo, z. b. o., V. (v nadaljevanju KZ). Zoper ta sklep se je med drugim pritožila pritožnica, ki je sodišču predlagala, naj izpodbijani sklep obdrži v veljavi in hkrati KZ naloži plačilo 333.000.000 SIT oziroma, podrejeno, naj s sklepom razveljavi prvostopenjski sklep in takoj začne s postopkom redne likvidacije ZHKSS. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice in potrdilo prvostopenjski sklep.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 25. in iz 74. člena Ustave. Meni, da je sodišče prezrlo vse sklepe občnih zborov ZHKSS in odločilo v nasprotju z veljavnimi predpisi. Ne strinja se s stališčem Višjega sodišča, da za odločitev o vpisu preoblikovanja ZHKSS v KZ v sodni register višina deleža, ki ji pripada, ni pomembna. Meni, da je stališče Višjega sodišča, da bi morala glede delitve "nenormiranega" kapitala začeti pravdo, v nasprotju z veljavno zakonodajo. Meni tudi, da sklep o preoblikovanju ZHKSS v KZ ni bil sprejet s potrebno večino in bi zato moral biti začet postopek redne likvidacije. Prav tako meni, da bi moralo sodišče statusno preoblikovanje iz ZHKSS v KZ presojati na podlagi Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in nasl. – v nadaljevanju ZZad) in Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – ZGD), ne pa na podlagi Zakona o hranilno kreditnih službah (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZHKS). Dalje pritožnica meni, da je stališče sodišča, da niso bile kršene določbe Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 18/02 in nasl. – v nadaljevanju Uredba), očitno napačno. Meni, da bi morale na podlagi 5. člena ZZad vse članice novoustanovljene KZ podpisati pristopno izjavo in da zato, ker take izjave sama ni podpisala, ne more biti vpisana v sodnem registru kot članica KZ. Zato meni, da je sklicevanje sodišča na 8. člen ZZad očitno napačno. Pritožnica še zatrjuje, da ji je bila z izpodbijanim sklepom Višjega sodišča kršena pravica iz 25. člena Ustave, ker ji je bila odvzeta možnost pritožbe v rednem postopku. Pritožnica je z vlogami dne 29. 9. 2006, 22. 11. 2006, 2. 3. 2007 in 22. 5. 2007 ustavno pritožbo dopolnila.

B.

3.Postopek vpisa v sodni register se omejuje na preizkus formalnih pogojev, to pomeni, da mora sodišče opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register, in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom (prvi odstavek 10. člena Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 13/94 in nasl. – ZSReg). Zato vprašanje vsebinske pravilnosti sklepov občnega zbora ZHKSS ni predmet registrskega postopka. Pritožnica pa ima možnost uporabiti sredstva za sodno varstvo glede domnevne nepravilne višine članskega deleža, kar ji je pojasnilo že Višje sodišče. Presoja Ustavnega sodišča se mora zato, tako kot že prej presoja sodišč, ki sta odločali v registrskem postopku, omejiti le na vprašanja, ki so bistvena za odločitev v registrski zadevi.

4.Pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi Višjemu sodišču smiselno očita, da je izpodbijani sklep očitno napačen. Ustavno sodišče bi lahko ugotovilo, da je sodišče z izdajo izpodbijane odločbe kršilo pravico iz 22. člena Ustave šele, če je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna oziroma če je sodišče sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa Višjemu sodišču ni mogoče očitati. Višje sodišče je pritožnici pojasnilo, da je treba na podlagi 4. člena ZHKS kot pravno podlago preoblikovanja (statusnih sprememb) ZHKSS upoštevati določbe Statuta ZHKSS. Pritožnici je še pojasnilo, da je na podlagi 15. člena Statuta ZHKSS sklepanje o statusnih spremembah ZHKSS veljavno, če za sklep glasuje najmanj tri četrtine celotnega števila glasov na seji zastopanih članic, ter da je bil ta pogoj izpolnjen na 17. redni seji občnega zbora. Pojasnilo je še, da iz notarskega zapisa te seje tudi izhaja, da so bile upoštevane vse določbe, ki se nanašajo na ustanovitev zadruge (5. in 6. člen ZZad). Prav tako je Višje sodišče pritožnici pojasnilo, da se za preoblikovanje zveze hranilno kreditnih služb v zadrugo, ki sicer res ni urejeno v Uredbi, na podlagi 125. člena Uredbe smiselno uporabljajo določbe o delniški družbi, torej določbe 121. in 124. člena Uredbe o preoblikovanju delniške družbe v zadrugo. Višje sodišče je s tem zadostilo zahtevam iz 22. člena Ustave, zato očitek pritožnice ni utemeljen.

5.V zvezi s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je Ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da Ustava več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. V obravnavanem postopku je bila pravica do pritožbe zagotovljena. Zato z izpodbijano odločitvijo Višjega sodišča, s katero je zavrnilo pritožbo zoper prvostopenjski sklep, ni moglo biti poseženo v pravico pritožnice do pravnega sredstva.

6.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev pravice iz 74. člena Ustave, vendar pa tega očitka sploh ne utemelji, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Ustavno sodišče pa se pri tem ni spuščalo v presojo, ali pritožnica izkazuje pravni interes za ustavno pritožbo.

8.Po določbi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Zato Ustavno sodišče ni presojalo navedb iz vlog, ki jih je pritožnica Ustavnemu sodišču poslala po izteku 60- dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger