Jedro

Subjektivna sprememba tožbe je lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti.

V kolikor želi pritožnik vstopiti v pravdo poleg dosedanjega prvega tožnika, potem njegov predlog ni utemeljen. Odločilnega pomena je namreč pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ne gre niti za materialno niti za formalno sosporništvo iz prvega odstavka 191. člena ZPP.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Predlog predlagatelja M. S., da se kot nov tožnik pridruži prvemu tožniku, se zavrne.

II. Pritožba predlagatelja M. S. se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za subjektivno spremembo tožbe tako, da na strani tožeče stranke v pravdo vstopi predlagatelj M. S. 2. Zoper navedeni sklep se je M. S. pravočasno pritožil, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dopusti njegov vstop v pravdo namesto prvega tožnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Subjektivna sprememba tožbe je lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti (prim. sklep II Ips 371/2008). To pomeni, da je izrek izpodbijanega sklepa napačen, razlogi za odločitev pa pravilni, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.

5. Pritožnik je v tej zadevi na podlagi notarskega sporazuma o fiduciarnem odstopu terjatve v zavarovanje najprej predlagal vstop v pravdo namesto prvega tožnika, po dopolnitvi svojega predloga pa, da vstopa v pravdo s statusom naknadnega sospornika in ne namesto prvega tožnika (vloga z dne 21. 12. 2015).

6. Sodišče prve stopnje je procesni položaj, ki je nastal s predlaganim vstopom predlagatelja v pravdo, pravilno presojalo po določbi 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Ugotovilo je, da prvi tožnik in pritožnik nista materialna sospornika (1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP), niti solidarna upnika, pač pa zgolj stranki medsebojnega pravnega posla (cesije). Prav tako ne gre za formalno sosporništvo (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP). Ničesar od navedenega pritožnik ne izpodbija, pač pa ponavlja zakonsko dikcijo 191. člena ZPP (ter še 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s 4. členom Zakona o notariatu) in predlaga, da se mu dopusti vstop namesto prvega tožnika.

7. V kolikor želi pritožnik vstopiti v pravdo poleg dosedanjega prvega tožnika, potem njegov predlog ni utemeljen, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje in česar pritožnik s ponavljanjem zakonske dikcije ne more izpodbiti. Odločilnega pomena je namreč pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ne gre niti za materialno niti za formalno sosporništvo iz prvega odstavka 191. člena ZPP.

8. Glede na to, da pritožnik v tem sporu z vsako novo vlogo spreminja svoje predloge za vstop v pravdo (sprva je želel vstopiti namesto prvega tožnika, nato poleg njega, v pritožbi ponovno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu dovoli vstop namesto prvega tožnika, podrejeno pa predlaga še svojo stransko intervencijo na strani prvega tožnika), višje sodišče ugotavlja, da želi pritožnik s predlogom za naknadno sosporništvo zgolj zaobiti določbo 190. člena ZPP, po kateri je za spremembo na aktivni strani potrebno soglasje tožene stranke.

9. Kadar med pravdo pride do odtujitve stvari (odstopa terjatve), o kateri teče pravda, in s tem do materialnopravnega nasledstva, je procesno nasledstvo možno zgolj v primeru, če v to privolita obe stranki (190. člen ZPP). Za vstop pritožnika v pravdo je torej potrebno soglasje tožene stranke, ki ji poziv za takšno soglasje (še) ni bil poslan. S cesijo je namreč aktivna stvarna legitimacija glede sporne terjatve prešla na pritožnika kot singularnega pravnega naslednika prvega tožnika, procesna legitimacija v pravdi pa kljub temu ostaja na slednjem.

10. Upoštevajoč navedeno pritožba ni utemeljena. Kljub temu, da so razlogi sklepa pravilni, pa je moralo višje sodišče izpodbijani sklep spremeniti tako, kot to izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP), saj v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, pač pa za predlog, da predlagatelj vstopi v pravdo kot naknadni sospornik. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje predlagateljev predlog za vstop v pravdo namesto prvega tožnika vročiti toženi stranki v soglasje, in v primeru, da takšnega soglasja tožena stranka ne bo podala, odločiti še o vstopu predlagatelja kot stranskega interveineta na strani prvega tožnika.