Jedro

Ker je adaptirana hiša skupno premoženje toženca in njegove žene, morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje žene v razmerju do upnika ne more razbremeniti toženčeve (nerazdelne) obveznosti do upnika. To je lahko le stvar notranjega razmerja toženca in njegove bivše žene. Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave in jih (pogodbene) stranke ne morejo izključiti tudi ne po prenehanju zakonske zveze.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu in sklep potrdita.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 6.591,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tolarske protivrednosti 1.579.501,90 SIT od 21.8.2005 do 31.12.2006, od 1.1.2007 dalje do plačila pa zakonske zamudne obresti od 6.591,14 EUR; kar je zahtevala tožeča stranka več je sodišče zavrnilo; odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.329,93 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog toženca za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo zavrnilo in odločilo, da je takso v znesku 294,00 EUR dolžan plačati v petih mesečnih obrokih po 58,80 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo petnajstega dne dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa, naslednji pa petnajstega dne v naslednjih mesecih in ga opozorilo, da bo sodišče v primeru neplačila posameznega obroka, takso prisilno izterjalo.

3. Zoper ugodilni del sodbe je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožeča stranka ni dokazala, da je upravičena do plačila vtoževanega zneska, saj dokaznega bremena za to, ni zmogla. Tožeča stranka ni vodila knjig obračunskih izmer, ki bi bile osnova za končni obračun, vodila tudi ni gradbene knjige. Dejanske količine materiala in posledično cene se zato ne dajo ugotoviti. Ker se gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer nista vodila, je vprašljivo kam bi naročnik sploh lahko zabeležil morebitne pripombe. To tudi pomeni, da izvedenega dela ni bilo mogoče preveriti in ga reklamirati. Sicer pa je vsa dela v zvezi z adaptacijo glede objekta vodila bivša žena toženca, ravno tekom adaptacije se je vodil razvezni postopek, komunikacija z bivšo ženo pa je bila v tistem obdobju nična. Ta ga (iz nagajivosti) z deli, dokumentacijo ali kakimi drugimi bistvenimi okoliščinami, ni seznanjala. Gradbeno pogodbo je podpisala samo bivša žena, njegov podpis na pogodbi je ponarejen. Tožbenemu zahtevku je ugovarjal v celoti, tako po temelju kot po višini. Tak ugovor vsebuje tudi ugovor zoper zamudne obresti. S tožbo in z vsemi dokumenti se je seznanil šele 14.5.2009, tako je v zamudi lahko šele od tega dne, prej poziva tožeče stranke ni prejel, zato prej ni mogel biti v zamudi. Tudi zato je lahko ugovarjal postavkam dviganja in zlaganja tlakovcev, pomoč obrtnikom ter betoniranja stopnic in rušitve podporne stene, šele v tem postopku.

4. Zoper sklep se toženec pritožuje zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga plačila sodnih taks oprosti. Navaja, da je nezaposlen, 500,00 EUR na mesec je prejel zgolj v obdobju treh mesecev od Zavoda za zaposlovanje, sicer je brez prihodkov. V času gospodarske krize je tudi težko zaposljiv, hodi na razgovore, do sedaj brez uspeha. Preživlja še sina.

5. Tožeča stranka je na pritožbo zoper sodbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sodbo

7. Sodišče prve stopnje očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni zagrešilo, sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo pritožbeno sodišče lahko preizkusi. V okviru trditvene in dokazne podlage je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo. Razloge sodišča prve stopnje za delno ugoditev tožbenemu zahtevku pritožbeno sodišče v celoti sprejema in jih ne ponavlja, glede na pritožbene trditve pa še dodaja:

8. To, da tožeča stranka ni vodila knjige obračunskih izmer in ne gradbene knjige, ne pomeni, da ji toženec opravljenega dela ni dolžan plačati (649. člen Obligacijskega zakonika – OZ, gradbena pogodba z dne 5.5.2005,(priloga A2)). Zaključek sodišča prve stopnje, da so bila (še sporna) dela opravljena in da jih nista pravočasno reklamirala ne toženec in ne tedanja žena, je povsem prepričljiv (točka 25 obrazložitve), tudi v povezavi z ugotovitvami, katera dela pa so bila (pravočasno) reklamirana (točke 24 ter 26 do 32 obrazložitve). Da je tožeča stranka s stopnjo prepričanja izkazala, da je dela izvedla, izhaja tudi iz razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z vlogo A. L. kot pooblaščenega zastopnika investitorja in nadzornega organa pri delih (točke 20, 29, 30, 32 obrazložitve).

9. Pravno nepomembno je sklicevanje toženca na nepodpis gradbene pogodbe in na dejstvo, da ga žena o poteku gradnje ni obveščala. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, vtoževana obveznost izvira iz gradbene pogodbe, na podlagi katere je tožeča stranka adaptirala stanovanjsko hišo, ki je skupno premoženje tako toženca kot njegove bivše žene, zato so zatrjevana dejstva, tudi če bi bila resnična, nepomembna. Pri tem je toženec sam pojasnil, da je organizacijo gradnje („tole papirologijo, pa tele račune ...“ - list. št. 75) vodila žena, s čimer je soglašal („sem pač rekel v redu“ - list. št. 75). Tak dogovor je skladen z drugim odstavkom 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ZZZDR. Ker je adaptirana hiša skupno premoženje toženca in njegove žene, morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje žene v razmerju do upnika ne more razbremeniti toženčeve (nerazdelne) obveznosti do upnika. To je lahko le stvar notranjega razmerja toženca in njegove bivše žene. Pri tem so zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem kogentne narave (drugi odstavek 56. člena ZZZDR) in jih (pogodbene) stranke ne morejo izključiti tudi ne po prenehanju zakonske zveze. Upoštevaje vse povedano so neutemeljene tudi pritožbene navedbe v zvezi z nezmožnostjo reklamacij, pa tudi z nedospelostjo terjatve, torej v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zaključilo, da teku zakonskih zamudnih obresti toženec sploh ni ugovarjal (splošno prerekanje terjatve za to ne zadostuje).

10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

K pritožbi zoper sklep

11. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge sodišča prve stopnje tudi glede odločitve o zavrnitvi predloga toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo (v višini 249,00 EUR). Iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, da prejema prihodke v višini 500,00 EUR. Prav z ničemer ni toženec (pravočasno) izkazal, da gre le za trikratne prihodke. Izhajajoč iz dejstva, da ima toženec mesečne prihodke v višini 500,00 EUR, je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da obročno plačilo sodne takse ne bi občutno zmanjšalo sredstev, s katerimi se preživljata on in sin, da pa ni pogojev za taksno oprostitev (11. člen Zakona o sodnih taksah).

12. Tudi to pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Ker s pritožbama ni uspel, toženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo zoper sodbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, ne gre za potrebne pravdne stroške, zato tudi tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).