Jedro

ZIP oz. ZIZ ne dopuščata izbire izvršilnega sredstva, če gre za opravo nadomestnega dejanja. Izvršba se opravi s pooblastitvijo upnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi z dne 23.4.1998, ki ga je samo izdalo pod opr. št. In 97/00367 razveljavilo, ustavilo izvršbo in predlog za izvršbo zavrnilo.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da gre pri obveznosti, ki jo dolžniku nalaga izvršilni naslov za nadomestno dejanje, ki ga s pooblastitvijo lahko opravi kdorkoli. Dejstvo je, da gre za poseg na zasebni lastnini, to je na zgradbi dolžnika in da gre za zahtevnejši in dolgotrajnejši gradbeni poseg. Poleg tega tak poseg terja zelo velika finančna sredstva in prvostopno sodišče, po mnenju pritožbe, ni moglo resno misliti, da naj bi upnik kot posameznik "založil" stroške investicije, ki bi zlahka presegli 50.000.000,00 SIT, nato pa te stroške priglasil kot izvršilne stroške in jih skušal izterjati od dolžnika. Dejanje, ki bi se moralo opraviti zahteva neoviran prihod na zemljišče dolžnika, namestitev gradbene mehanizacije in drugih sredstev, redno ponavljajoč se prihod in prisotnost delavcev, ki bi izvajali gradbena dela in podobno. Kako naj bi bilo vse to možno obravnavati kot nadomestno dejanje upniku res ni jasno. Že sam poskus zagotovitve trajne intervencije policije za mesec dni ali več, je povsem nerealen. Vsi ti razlogi, predvsem pa narava dejanja samega, jasno kažejo na to, da obsežnih gradbenih del na tuji zgradbi, stoječi na tujem zemljišču, ni mogoče obravnavati kot nadomestno dejanje, ampak le kot nenadomestno.

Pritožba ni utemeljena.

Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sklepa resda sklicuje samo na 1. odst. 224. člena ZIP, iz katerega je res razbrati misel iz pritožbe, da naj bi upnik založil sredstva za delo, ki bi ga opravil nekdo drug, vendar pa zaradi tega odločitev sodišča prve stopnje še ni pravno zmotna. V 2. odst. tega člena daje zakon upniku še drugo možnost kako priti do sredstev za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug. Upnik namreč lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek potreben za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil tako dejanje. K temu pa je treba dodati le še to, da zakon ne dopušča izbire izvršilnega sredstva, ko gre za opravo nadomestnega dejanja. V 224. členu ZIP v 1. odst. oziroma sedaj v 1. odst. 225. člena ZIZ zakon določa, kako se izvršba opravi. Izvršba se opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu ali da to stori sam, lahko pa upnik predlaga, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali. Nobenega dvoma pa ne more biti, da je dejanje, ki ga je dolžan opraviti dolžnik, dejanje, ki ga lahko opavi tudi kdo drug. Nobenega dvoma pa tudi ne more biti o tem, da lahko kljub vsem pomislekom, izraženim v pritožbi, dejanje opravi nekdo drug npr. gradbeno podjetje, kajti prav verjetno je, da sam dolžnik tega gradbenega posega sam ne bi izvajal, ampak bi v vsakem primeru pooblastil neko gradbeno organizacijo, da to zanj stori.

Torej ne gre za to, da narava dejanja samega jasno kaže na to, da obsežnih gradbenih del na tuji zgradbi, stoječi na tujem zemljišču, ni mogoče obravnavati kot nadomestno dejanje, ampak gre le za to, da se dolžnika prisili k temu, da tistega, ki ga je pooblastil upnik pri delu ne bo oviral. Ker torej zakon za primer kot je obravnavani, ne dopušča nobene izbire o tem, kako se izvršba opravi, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je sklep o izvršbi razveljavilo in ustavilo izvršbo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo.