Jedro

Če toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijani sodbi sklep o stroških postopka (tč. 2. izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave z dne 5.5.1993 razvezalo kupno pogodbo, ki je bila sklenjena 28.5.1992 med tožnikom in tožencema za prenos nepremičnine, vpisane pri vl. št. 524 k.o. od tožnika na oba kupca. Hkrati je sodišče odločilo, da je tožnik dolžan povrniti tožencema skupaj njune pravdne stroške, če jih bosta priglasila v 15 dneh.

Proti navedeni sodbi se je pritožil tožnik ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP. Sodbo izpodbija le glede izreka o stroških in predlaga, naj sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in napadeno sodbo tako spremeni, da toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, ali pa jo naj podrejeno v izreku o stroških razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave po prejemu odgovora na tožbo, saj toženca v njem nista pripoznala zahtevka in ni bilo pravne podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče je izdalo sodbo na podlagi pripoznave šele na podlagi pripravljalnega spisa tožene stranke z dne 19.4.1993. Tožba je bila torej potrebna, saj toženca niti v odgovoru na tožbo nista pripoznala zahtevka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa o stroških v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Po določilu 157. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik povrniti pravdne stroške tožencu, če ni dal povoda za tožbo in če je pripoznal tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo pa na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu poudarilo, da je iz navedb tožencev v odgovoru na tožbo in iz pripravljalnega spisa ugotovilo, da sta toženca pripoznala tožbeni zahtevek, kot je postavljen v tožbi. Iz pripravljalnega spisa tožene stranke z dne 19.4.1993 (list. št. 9) pa izhaja, da sta v njem toženca le pojasnjevala, glede na trditve tožeče stranke v njeni vlogi z dne 13.4.1993 (list. št. 7), da sta pripoznala tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje je dalje ugotovilo, da sta se toženca strinjala z razvezo pogodbe in da tak tožnikov zahtevek že pred tožbo med strankami ni bil sporen, pri čemer se je sodišče sklicevalo na dopise, ki jih je pregledalo. Nesporazum med strankama naj bi bil pred pravdo le glede zapisanih razlogov za razvezo sporne pogodbe, zaradi česar je sodišče zaključilo, da tožba ni bila potrebna ter mora tožnik povrniti tožencema pravdne stroške, v kolikor jih bosta pravočasno priglasila. Ob takem stanju, ko sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo listin, na podlagi katerih je odločilo o stroških, pa sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa o stroških ni moglo preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je bilo treba izpodbijani sklep o stroških razveljaviti že iz tega razloga.

Sodišče prve stopnje bo moralo zato v nadaljevanju postopka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in preveriti pritožbene trditve. Ob ponovnem odločanju o pravdnih stroških bo moralo svojo odločitev jasno in razumljivo obrazložiti, tako da jo bo mogoče preizkusiti. Glede na odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pa sodišče druge stopnje pripominja, da odloči o povrnitvi stroškov sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja (1. odst. 164. čl. ZPP).

Tako zahtevo pa je vložila tožena stranka že v odgovoru na tožbo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom čl. 380 tč. 3 ZPP sklep o stroških sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v tem obsegu v nov postopek.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).