Jedro

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je dne 18.04.2000 upniku plačal glavnico v višini 182.343,00 SIT, kar dejansko izhaja iz listine, ki jo je priložil ugovoru. Zato je ugovor dolžnika glede glavnice v znesku 182.343,00 SIT in posledično tudi glede pripadajočih zakonitih zamudnih obresti za čas po izvršenem plačilu dne 18.04.2000, obrazložen. Posebna pritožba proti stroškovni odločitvi je po 1. odst. 53. čl. ZIZ mogoča le v primeru, ko se izpodbija le odločitev o stroških. Ker je dolžnik vložil ugovor, le-ta zajema tudi pritožbo proti stroškovnemu delu sklepa o izvršbi.

Izrek

1. Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi glede glavnice v znesku 182.343,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 18.04.2000 dalje in se v tem obsegu postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. 2. V preostalem delu (glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 182.343,00 SIT od dne 11.03.1999 do dne 18.04.2000 ter glede izvršilnih stroškov v znesku 30.614,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 12.04.2000 dalje do plačila) pa se ugovor zavrne in v tem obsegu sklep o izvršbi potrdi. 3. Dolžnikova pritožba proti stroškovni odločitvi (3. točka izreka), se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi, opr. št. Ig 2000/00230-2 z dne 12.04.2000, dovolilo izvršbo (na podlagi verodostojne listine) zaradi izterjave 182.343,00 SIT s pripadki. Proti sklepu je dolžnik pravočasno vložil ugovor in pritožbo ter v ugovoru navedel, da je upnikov račun dne 18.04.2000 poravnal. V dokaz tega plačila je ugovoru priložil izpisek Agencije RS za plačilni promet. Vložil pa je tudi pritožbo proti stroškom izvršilnega postopka, saj računa za dobavljeni material ter opomina za neplačani račun ni prejel. Zato meni, da izvršilnih stroškov ni dolžan plačati. Ugovor je deloma utemeljen. Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je glavnico v znesku 182.343,00 SIT dne 18.04.2000 plačal, kar tudi dejansko izhaja iz listine, ki jo je ugovoru priložil (priloga B1). Zato je ugovor dolžnika glede glavnice in posledično tudi glede pripadajočih zakonitih zamudnih obresti za čas po izvršenem plačilu dne 18.04.2000, obrazložen. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki se nanaša na zakonite zamudne obresti; v tej smeri pa tudi ni predlagal niti predložil nobenega dokaza. Zato je ugovor v tem delu neutemeljen. Glede na to, da je bilo plačilo glavnice izvršeno po vložitvi predloga za izvršbo in po vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku, je bil predlog za izvršbo potreben. Zato gredo upniku vsi stroški, ki so mu v zvezi z vloženim predlogom za izvršbo nastali (5. odst. 38. člena ZIZ). Pri tem je pravno neupošteven ugovorni razlog, da dolžnik izvršilnih stroškov ni dolžan plačati, ker od upnika ni prejel niti računa niti opomina za neplačan račun. Upnik pred začetkom izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve, dolžnika namreč ni dolžan opominati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom niti z izdajo računa. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. tč. 365. člena Zakona o pravdnem psotopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo ugovoru dolžnika le deloma, in sicer v znesku 182.343,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 18.04.2000, v ostalem delu pa je ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožba ni dovoljena. Posebna pritožba proti stroškovni odločitvi (3. točki izreka) je po 1. odst. 53. člena ZIZ mogoča le v primeru, ko se izpodbija le odločitev o stroških. Ker je dolžnik v konkretnem primeru vložil ugovor, le-ta zajema tudi pritožbo proti stroškovnemu delu sklepa o izvršbi. Ker dolžnik za posebno pritožbo tako ni imel pravnega interesa, jo je sodišče druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo (1. tč. 365. člena v zvezi s 3. odst. 343. člena in 366. člena ZPP, vsi pa v zvezi s 15. členom ZIZ).