Jedro

Izpovedba priče ni bila pridobljena ne s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ne s kršitvijo določb ZKP, zaradi katerih bi zakon določal, da se sodba na izpovedbo ne sme opirati, zato ni nedovoljen dokaz, zapisnik o tej izpovedbi pa je sodišče prebralo v skladu z zakonom, ker priče ni bilo mogoče najti.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega S.M. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenega S.M. se oprosti plačila povprečnine v tem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sodbama je bila S.M. zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ, storjenega s tremi vlomi dne 1.1.2004 na G. in v T. ter enim dne 6.1.2004 v K. v gostinska lokala in v trgovini izrečena kazen 1 leto in 3 mesece zapora, v katero se všteje odvzem prostosti in pripor, odvzeta mu je bila protipravna premoženjska korist, plačila stroškov kazenskega postopka pa je bil oproščen.

Zagovornik obsojenca je zoper navedeni sodbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in 2. odstavka istega člena tega zakona. Navaja, da je sodišče kljub nasprotovanju obrambe prebralo zapisnik o zaslišanju ključne priče M.K., namesto da bi jo na glavni obravnavi zaslišalo, s čimer je kršilo načelo neposrednosti izvajanja dokazov in kršilo pravico obsojenca do obrambe, za branje zapisnika o zaslišanju priče pa tudi niso bili podani zakonski pogoji, ker ni bila pravilno a neuspešno vabljena na glavno obravnavo. Z neposrednim zaslišanjem naj bi se izkazalo, da njena izpovedba pred preiskovalnim sodnikom ni bila verodostojna, da jo je dala po dogovoru s policisti, da je ne bodo ovadili kot soudeleženko pri kaznivem dejanju in bi lahko tako odšla v tujino na zdravljenje odvisnosti od mamil. Predlaga, da se izpodbijani sodbi razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v sojenje.

Vrhovni državni tožilec odgovarja, da sodišče priče M.K. ni moglo povabiti na glavno obravnavo, ker kljub poskusom ni moglo ugotoviti njenega naslova. Po obvestilih policije je priča na zdravljenju odvisnosti od mamil v tujini na neznanem naslovu, zato je sodišče v skladu z določbami 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnik o njeni izpovedbi pred preiskovalnim sodnikom. Predlaga, da se zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti zavrne.

Zahteva zagovornika obsojenega S.M. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1. odstavka 420. člena ZKP lahko zagovornik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sodbe.

Glede dejanj obsojenega S.M. dne 1.1.2004 zgodaj zjutraj na G. in v T. se izpodbijani sodbi opirata na izpovedbo priče M.K. pred preiskovalnim sodnikom, kot to navaja zahteva. Zmotno pa je stališče zahteve, da se sodbi glede teh dejanj opirata na nedovoljen dokaz v smislu 2. odstavka 18. člena ZKP, s čimer naj bi bila storjena bistvena kršitev postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Za takšno kršitev gre, če je dokaz pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali na dokaz, na katerega se po izrečni določbi ZKP sodba ne sme opirati. Izpovedba priče M.K. pred preiskovalnim sodnikom ni bila pridobljena ne s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ne s kršitvijo določb ZKP, zaradi katerih bi zakon določal, da se sodba ne sme opirati na njeno izpovedbo, zato izpovedba te priče ni nedovoljen dokaz.

Tudi stališče zahteve, da je sodišče nezakonito prebralo zapisnik o zaslišanju priče M.K., ker da niso bili podani pogoji po 1. točki 1. odstavka 340. člena ZKP, saj sodišče te priče ni najprej pravilno povabilo na glavno obravnavo, je zmotno. V 1. točki 1. odstavka 340. člena ZKP so določeni primeri, ko sodišče po odločbi senata lahko prebere zapisnik o zaslišanju priče iz treh razlogov: - če priča ne more priti na glavno obravnavo, ker je umrla in je ni mogoče najti; - če zelo težko pride k sodišču, zaradi duševne ali drugačne bolezni, starosti ali iz drugih tehtnih razlogov; - ali če prebiva v tujini na znanem naslovu in je bila pravilno vabljena, pa na glavno obravnavo ne pride.

V obravnavani zadevi je sodišče prebralo zapisnik o zaslišanju priče M.K., ker je ni bilo mogoče najti kljub večkratnim odredbam za privedbo in policijskim poizvedbam na zahtevo sodišča, tudi pri materi M.K. Sodišče je ugotovilo le, da je priča 19.4.2004 odpotovala v tujino, domnevno v Španijo zaradi zdravljenja odvisnosti od mamil. Ko je bila priča zaslišana, je povedala za to namero in pojasnila, da bo zdravljenje trajalo predvidoma 3 leta. Zapisnik o zaslišanju M.K. je bil prebran zato, ker priče ni bilo moč najti, ne pa zato, ker bi ji sodišče lahko vabilo poslalo na znan naslov v tujini, pa tega ni storilo. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da kršitve določbe 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP ni bilo.

V delu, kjer zahteva za varstvo zakonitosti izpodbija verodostojnost priče M.K., pa uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar po izrečni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.

Po določbah 98.a člena, 95. člena in 6. alineje 2. odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar pa lahko sodišče na podlagi 4. odstavka 95. člena istega zakona obsojenca oprosti plačila stroškov, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Sodišče prve stopnje je obsojenca ob upoštevanju njegovih premoženjskih razmer in okoliščine, da je obsojen na razmeroma daljšo kazen zapora, oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Vrhovno sodišče pritrjuje temu stališču in je iz istih razlogov oprostilo obsojenca tudi plačila povprečnine v postopku z zahtevo zagovornika za varstvo zakonitosti.