Jedro

Žalitev v vlogi, vloženi na sodišče v konkretnem sodnem postopku, ki se nanaša na vodenje postopka, je žalitev sodišča in ne konkretnega sodnika. Za izrek kazni po 110. členu ZPP zato ni pristojno samo sodišče prve stopnje (pri njem se vloge vlagajo), ampak vsako tisto sodišče, ki po določbah, ki urejajo funkcionalno pristojnost, v zadevi odloča, če oceni, da gre za žalitev sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Navedbo: "Zoper tak sklep, ki seveda predstavlja lahek doprinos k doseganju potrebne mesečne sodniške norme...", v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče ocenilo kot žalitev sodišča prve stopnje, in odvetnika, ki je pritožbo napisal, kaznovalo z denarno kaznijo 25.000,00 SIT.

Zoper sklep o kazni je kaznovani odvetnik vložil pritožbo. V njej navaja, da izpodbijani sklep nima obrazložitve, kot bi jo po ZPP moral imeti. Višje sodišče tudi ne sme izreči kazni po 110. členu ZPP. Navaja razloge, ki naj bi upravičevali takšno navedbo. Navedba se nanaša na konkretnega sodnika na okrožnem sodišču, to pa ni izreklo kazni. Tudi ni obrazloženo, zakaj mu je bila izrečena najvišja možna kazen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Žalitev v vlogi, vloženi na sodišče v konkretnem sodnem postopku, ki se nanaša na vodenje postopka, je žalitev sodišča in ne konkretnega sodnika. Za izrek kazni po 110. členu ZPP zato ni pristojno samo sodišče prve stopnje (pri njem se vloge vlagajo), ampak vsako tisto sodišče, ki po določbah, ki urejajo funkcionalno pristojnost, v zadevi odloča, če oceni, da gre za žalitev sodišča. Ker ni nujno, da se pravda konča že z odločbo sodišča prve stopnje, izraza "pravdno sodišče" ni mogoče omejiti samo na sodišče prve stopnje.

Navedba pooblaščenca tožeče stranke, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o kaznovanju, je jasna in razumljiva. Zato sodišču, ki je kazen izreklo, ni bilo treba dodatno obrazlagati, zakaj ocenjuje omenjeno navedbo za žaljivo. Tudi to sodišče jo tako ocenjuje. Zato tudi ne more sprejeti ocene pooblaščenca tožeče stranke (ki bi sicer popolnoma zadostovala za uspešnost pritožbe, če res ne bi šlo za žalitev), da njegova trditev ne predstavlja žalitve sodišča. Zakaj je prišlo do takšnega njegovega "izbruha", ni pomembno. Čeprav udeleženec v postopku z določenimi procesnimi ukrepi sodišča ali njegovimi odločitvami ni zadovoljen, to ni razlog za vključevanje žalitev v vloge. Nepravilnosti, če je do njih prišlo, se odpravljajo s pravnimi sredstvi v okviru razlogov, ki jih je mogoče v posameznih pravnih sredstvih uveljavljati, ne pa z žalitvami.

Glede na zelo nizek maksimum denarne kazni, ki jo lahko izreče sodišče po 110. členu ZPP, nižja kazen od maksimalno zagrožene, ne bi bila ustrezna.

Glede na zgoraj navedeno je sodišče pritožbo pooblaščenca tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.