Jedro

Tožnik je za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi ter se prva in druga alineja 1. točke izreka, prva in druga alineja 2. točke izreka in 3. do 6. točka izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana št. 06122-104/2016-64-35204 s 26. 11. 2018 ter 3. in 4. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-317/2016-6-10652-06 z 18. 3. 2019 odpravijo in se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od potega tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Inšpekcijski organ je s prvostopenjsko odločbo v izpodbijanem delu odločil, da mora tožnik takoj po njeni vročitvi ustaviti gradnjo gradbenih objektov, ki se nahajajo v ..., in sicer: - 19 lesenih koč pravokotne oblike, vsaka enakih tlorisnih izmer 7,3 m x 4,3 m, v višini 5 m merjeno od tal do vrha simetrične dvokapne strehe in sicer pet koč (št. 1, 2, 3, 4, 5) na zemljišču parc. št. 111 k.o. ...; štiri koče (št. 13, 15, 16, 18) na zemljišču parc. št. 222 k.o. ...; tri koče (št. 7, 8, 9) na zemljišču parc. št. 333 k.o. ...; dve koči (št. 10, 12) na zemljišču parc. št. 444 k.o. ...; dve koči (št. 14, 17) na zemljišču parc. št. 555 k.o. ...; ena koča (št. 6) na zemljišču parc št. 666 k.o. ...; ena koča (št. 11 – recepcija) na zemljišču parc. št. 777 k.o. ... in ena koča (sanitarije) na zemljišču parc št. 888 k.o. ... ter - leseno kapelico ... pravokotne oblike s polkrožno apsido v tlorisni izmeri 7,5 m x 6,4 m in polkrožnim enokapnim nadstreškom v tlorisni izmeri 3,9 m x 1,9 m, višine 5 m od tal do vrha slemena simetrične dvokapne strehe oziroma 6 m do vrha zvonika na zemljišču parc. št. 999 k.o. ... (prva in druga alineja 1. točke izreka) in navedene gradbene objekte odstraniti v roku 120 dni po vročitvi te odločbe (prva in druga alineja 2. točke izreka); ter da so za navedeno nelegalno gradnjo prepovedana naslednja dejanja: - izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture; - promet z objektom na zemljišču, na katerem so objekti; - njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko-najemnih ali drugih dejavnosti v njem; - sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi (3. točka izreka); da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (4. točka izreka); da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka izreka) ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. V obrazložitvi organ v zvezi z izpodbijanim delom navaja, da je gradbeni inšpektor po uradni dolžnosti opravil več inšpekcijskih ogledov na kraju samem, pri katerih je ugotovil, da so na kmetijskem in gozdnem zemljišču po Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik v ... zgrajeni predmetni gradbeni objekti. V zvezi z lesenimi kočami navaja, da so sestavni deli vsake lesene koče tako betonirani točkovni temelji kot tudi infrastrukturni vodi in da bi se brez izvedenih točkovnih temeljev objekt pogreznil v tla, postal nestabilen in ne bi bil v vodoravni legi ter bi bil kot tak neprimeren za uporabo. Pa tudi vgrajeni infrastrukturni vodi in vsa vgrajena instalacija v njem omogoča normalno funkcioniranje objekta in udobno bivanje v času kratkotrajne namestitve v objektu. Poudarja tudi, da lesenih objektov ni možno kar tako dvigniti iz tal, ker bi pri dviganju poleg poškodb na objektu prišlo do pretrganja infrastrukturnih vodov, ki potekajo skozi leseni pod vsakega objekta. Zato pri odstranitvi objekta ni zadosti samo odstranitev lesenega objekta, temveč je treba odstraniti zabetonirane točkovne temelje in vse v tla pod zemljo vgrajene infrastrukturne napeljave, ki so sestavni del vsakega lesenega objekta. Vsak leseni objekt je resda možno fizično z dvigali prenesti na drugo lokacijo, vendar je po mnenju organa prestavitev in postavitev prestavljenega objekta na drugo lokacijo ponovno vezana na predhodno izvedbo ustrezno dimenzioniranih betoniranih temeljev. Podoben primer je tudi pri leseni kapelici ... Citira določbe 12.1. točke prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 3. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in zaključuje, da so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 ter prepovedi iz 3. točke izreka na podlagi 158. člena tega zakona.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovi pritožbi delno ugodil. V zvezi z v tem upravnem sporu izpodbijanim delom prvostopenjske odločbe pa je s 3. točko izreka pritožbene odločbe v 2. točki izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe v prvem stavku pred dvopičjem dodal besedilo: „in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje“; s 4. točko izreka pritožbene odločbe pa v 3. točki izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe dodal novo alinejo: „opisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi“.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnik v tožbi med drugim navaja, da je odločitev v izpodbijanem delu nezakonita, ker napačno rešuje vprašanje povezanosti lesenih hišic s tlemi in ker jih vse presoja le z vidika sedaj veljavnega prostorskega akta, medtem ko je bila večina hišic postavljenih v času veljavnosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 52/1992 s spremembami in dopolnitvami), po katerem so se predmetne parcele nahajale na zazidljivem območju, PUP pa je dovoljeval tudi gradnjo v gozdu in na njegovem robu, in sicer s soglasjem upravnega organa za gozdarstvo, ki ga je tožnik pridobil. V zvezi z vprašanjem, kdaj so bili predmetni objekti zgrajeni oziroma postavljeni, navaja, da je v postopku na prvi stopnji predlagal izvedbo dokaza s pričami, ki ga je organ ignoriral. Prav tako ni izvedel vseh preostalih predlaganih dokazov za ugotovitev pomembnih dejstev o tem, da hišice niso trajno povezane s tlemi in da jih je brez škode za njihovo bistvo mogoče prestaviti. Izpostavlja tudi, da nobena od hišic, ki so predmet te tožbe, nima priključka na infrastrukturo, pač pa so v sedanji fazi „priključene“ na elektriko s kablom na enak način, kot se priključijo počitniške prikolice ali bivalni kontejnerji ali pa lesene počitniške hišice na kolih. Poudarja, da je organ o povezanosti hišic s tlemi zgolj sklepal, ne pa ugotavljal dejstev z zadostno stopnjo verjetnosti. Dejstvo je, da na terenu oziroma na ogledu na kraju samem ni odstranil okrasnega peska okrog vseh predmetnih hišic, pač pa le pri dveh, ki nista predmet te tožbe, sklepanje iz teh dveh, ki sta povezani z izdanim gradbenim dovoljenjem, na vse preostale pa ni dopustno. Poudarja, da če so si hišice na zunaj podobne, to še ne pomeni in v konkretnem primeru tudi ne drži, da so v popolnosti enake in enake izvedbe. Prav tako je napačna ugotovitev, da so hišice postavljene tudi na parc. št. 222 k.o. ... V skladu s projektom in soglasjem ZGS so namreč postavljene na parc. št. 555, 444, 333, 666, 111, vse k.o. ... in v tem delu izpodbijana odločba tudi ni izvršljiva. Ukrep vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje, ki ga je izrekel oziroma dodal drugostopenjski organ pa je nerazumljiv in neizvršljiv. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, odločbo v izpodbijanem delu odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 8. 7. 2021 sprejelo sklep I U 836/2019-10, da o zadevi odloča po sodnici posameznici iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1. Ugotovilo je namreč, da je v zadevi sporna pravilnost izvedbe upravnega postopka in (ne)izvedba s tožnikove strani predlaganih dokazov, v zvezi s čimer je uveljavljena obširna sodna praksa. Sporno je tudi dejansko stanje, ki pa po presoji sodišča ni zapleteno. Tako je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodniku posamezniku.

7. Tožnik je na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 20. 8. 2021 odgovoril, da sestavi sodišča v tej zadevi ne ugovarja. Toženka pa se, kljub pravilnemu vabljenju, naroka ni udeležila.

**Glede datuma odločitve sodišča**

8. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu vročen 1. 9. 2021, toženka se, kot rečeno, naroka za glavno obravnavo ni udeležila. To pomeni, da je, ob upoštevanju pet dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa2, sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 7. 9. 2021. **Dokazni sklep**

9. Na naroku za glavno obravnavo 20. 8. 2021 je sodišče vpogledalo vse listine upravnega spisa zadeve, pri čemer je za sodni spis fotokopiralo: tožnikove pripombe na zapisnik, podane 11. 6. 2018 (list. št. 63 v upravnem spisu), zapisnik o inšpekcijem pregledu (list. št. 62), list. št. 57-62 s prilogami in pritožba s 15. 5. 2017 (list. št. 51), sedaj priloge C1 do C17).

10. Vpogledalo je tudi listine, ki jih je v sodni spis vložil tožnik (priloge A2 do A12).

11. Zavrnilo pa je tožnikov dokazni predlog, podan na naroku za glavno obravnavo, za zaslišanje bivšega zakonitega zastopnika tožnika, saj njegovo zaslišanje, kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, ni bilo predlagano tekom upravnega postopka, niti ni pojasnil, zakaj ne, zato predstavlja nedopustno tožbeno novoto po 52. členu ZUS-13. Na naroku za glavno obravnavo je sicer zatrjeval, da je bil ta dokaz v upravnem postopku predlagan „kot zaslišanje direktorja“, vendar takšen dokazni predlog, kot rečeno, iz podatkov upravnega spisa, s katerim razpolaga sodišče, ne izhaja. Tožnik pa na naroku, kljub pozivu sodišča, tudi ni določno navedel, kdaj tekom upravnega postopka je bil ta dokazni predlog podan.

12. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K I. točki izreka**

13. Tožba je utemeljena.

Splošno

14. Sporen inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje devetnajstih lesenih koč pravokotne oblike in lesene kapelice ... pravokotne oblike s polkrožno apsido v tlorisnih izmerah, navedenih v izreku izpodbijane prvostopenjske odločbe in ležečih na prav tako v izreku navedenih zemljiščih, temelji na 152. členu ZGO-1, ki v prvem odstavku določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Nelegalna gradnja skladno z določbo 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

15. Tožnik prvenstveno ugovarja zakonitosti izvedbe upravnega postopka v tej zadevi in neizvedbi z njegove strani predlaganih dokazov. Posledično ugovarja tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju in zatrjuje, da je v izpodbijani odločbi napačno rešeno vprašanje povezanosti predmetnih lesenih hišic in kapelice s tlemi, torej vprašanje, ali izpolnjujejo pogoj „povezanosti s tlemi iz 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1“, ugovarja pa tudi pravilnosti uporabe konkretnega prostorskega akta občine.

16. Da tožnik za predmetne gradbene objekte nima gradbenega dovoljenja, med strankama ni spora. Sporno pa je, ali bi za njihovo postavitev gradbeno dovoljenje moral imeti. Skladno z določbo 1.1.5. prvega odstavka 2. člena ZGO-1, na katero se sklicuje tožnik, je objekt povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih povezav povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Odgovor na vprašanje, ali so predmetni objekti povezani s tlemi, je torej pravno odločilen za zakonito rešitev oziroma odločitev v tej zadevi.

Posebej glede zakonitosti inšpekcijskega postopka

17. Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, kot to zatrjuje tožnik v tožbi, da je že tekom inšpekcijskega prvostopenjskega postopka predlagal ustno obravnavo na kraju samem, na katerem bi demonstrirali oziroma izvedli odstanitev in odvoz ene od hišic po izbiri inšpekcijskega organa; predlagal je tudi dokaz z izvedencem lesarske, cestno-prometne in druge ustrezne stroke, ki bi podal mnenje o premakljivosti objektov brez škode za njihovo bistvo4. Iz zapisnika št. 06122-104/2016-57-35204 s 27. 3. 2018 izhaja, da je gradbeni inšpektor opravil pregled na kraju samem brez prisotnosti strank, je pa bil tožniku vročen prepis zapisnika o ogledu, v zvezi s čimer je bil tožnik pozvan k izjavi5. Iz tožnikove pritožbe zoper v predhodnem postopku izdano prvostopenjsko odločbo v predmetni inšpekcijski zadevi izhaja, da je je predlagal tudi zaslišanje prič, v zvezi s katerimi je navedel, da „bodo vedele povedati in potrditi zatrjevana dejstva o tem, za kakšen projekt gre, kdaj se je gradnja začela, kaj vse je bilo narejeno do uveljavitve OPN, kdaj so bile predmetne hišice izdelane in postavljene na obstoječe lokacije ter o tem, da gre za mobilne enote“, in sicer A. A., B. B. in C. C.6 Iz izpodbijane odločbe pa je razvidno, da se organ ni opredelil do navedenih tožnikovih dokaznih predlogov in ni navedel, zakaj jih ni izvedel. Prav tako drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi takšnih navedb oziroma obrazložitve v tej smeri ni podal. 18. Po prvem odstavku 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče; predložiti; če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek te določbe). Trditveno in dokazno breme je torej na stranki, saj ZUP izhaja iz interesa, ki se v postopku varuje. Tožnik je, kot prej navedeno, to storil, in za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov. Zato tožnik utemeljeno ugovarja oziroma zatrjuje, da je bila zagrešena bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP7 in kršitev 22. ter 25. člena Ustave.

19. Ker prvostopenjski in drugostopenjski organ v svojih odločbah nista pojasnila, zakaj s strani tožnika predlaganih dokazov nista izvedla, sodišče odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tako je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Sklepno

20. Glede na povedano je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo in odločbo druge stopnje v izpodbijanem delu odpravilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ presoditi, ali je za zakonito odločitev v tej zadevi potrebno izvesti s strani tožnika predlagane dokaze oziroma natančno pojasniti, zakaj teh dokazov ni bilo potrebno izvesti. Pri tem sodišče opozarja, da organ ne sme napraviti vnaprejšne dokazne ocene.

21. Zaradi učinkovitejšega nadaljnjega postopka pa sodišče na tem mestu še pripominja, da bo moral organ pri odločanju upoštevati tudi prostorski akt, ki je veljal v času, ko so bili sporni objekti postavljeni. Zato bo moral tudi v tem delu dopolniti ugotovitveni postopek. Presoditi pa bo moral tudi tožnikov ugovor, da je napačna ugotovitev, da so hišice postavljene tudi na parc. št.222 k.o. ...

**K II. točki izreka**

22. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

23. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR.

24. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta /.../. 4 Glej: pripombe na zapisnik št. 06122-104/2016-57-35204 s 27. 3. 2018, datirane 11. 6. 2018 (priloga C2). 5 Glej: poziv št. 06122-104/2016-60-35204 z 11. 5. 2018 (priloga C5). 6 Glej: pritožba tožnika s 15. 5. 2017 (priloga C9). 7 Po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se iz javi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.