15. 4. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobud Tihomirja Tomiča, Metke Peterka, Izete Mehinovič, Metke Bohinc, Ismeta Alagiča, Cirila Razingerja, Suvade Jakupovič, Fikreta Bajrektareviča, Iztoka Jovičiča, Miroslava Vorobca, Enverja Cerića, vsi Jesenice, Franca Jožefa Kanalca, Kranjska Gora, Andrejke Bajt, Blejska Dobrava, in Stanislave Udir, Hrušica, ki jih vse zastopa Marjana Verstovšek, odvetnica v Ljubljani, in v postopkih za preizkus pobud Milosava Sedlareviča, Ahmeta Čabriča, Marije Bevc, Zvonka Novaka, Vlaste Stamcar, Nika Kešine, Mladžena Saviča, Senije Pivač, Romana Gaserja, Muhibe Čabrič, Radivoja Kondiča, Tomaža Štefelina, Nade Malek, Ahmeta Hajrudinovića, Bejze Hodžiča, Danke Buha, Darka Simnovčiča, Suvada Kumalića, Antona Hribarja, Petra Tautscherja, Danice Šmitran, Mekside Topić, Enesa Musiča, Amirja Hadžisulejmanoviča, vsi Jesenice, Janka Cvelbarja in Francija Potočnika, oba Bled, Zdenke Košir in Brigite Ozebek, obe Mojstrana, Božidarja Dobravca, Tončke Vogrinčič in Stanka Šmita, vsi Blejska Dobrava, in Bogdana Nadižarja, Bohinjska Bela, ki jih vse zastopa Boštjan Verstovšek, odvetnik v Celju, na seji 15. aprila 2010

sklenilo:

1.Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 25. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 in 58/09) se zavržejo.

2.Pobudniki sami nosijo svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki izpodbijajo Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Zatrjujejo, da je izpodbijani zakon v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred začetkom njegove uporabe, pa ti do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. Menijo, da so zaradi nerazumno dolgega sodnega postopka tudi ti oškodovanci upravičeni do denarne odškodnine. Zato naj bi bili v ustavno nedopustnem neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi, katerih položaj ZVPSBNO ureja. Menijo tudi, da oškodovancem, za katere ZVPSBNO ne velja, ni zagotovljena pravna varnost.

Pobudniki Bejza Hodžič, Andrejka Bajt in Fikret Bajrektarevič še navajajo, da so v neenakopravnem položaju ne le v primerjavi s tistimi oškodovanci, za katere ZVPSBNO velja, ampak tudi v primerjavi s tistimi, ki so denarno odškodnino uveljavljali na isti dejanski in pravni podlagi kot oni, pa jim je ta bila prisojena, kot tudi v primerjavi s tistimi, ki so denarno odškodnino uveljavljali v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Navajajo tudi, da odmerjajo domača sodišča denarno odškodnino v nasprotju s sodno prakso ESČP. Pri tem pa naj bi se celo opirala na interne tabele, ki naj bi jim jih pripravilo Državno pravobranilstvo kot zastopnik nasprotne stranke v pravdi, kar naj bi bilo v neskladju z načeli pravne države. Slednje izpostavljajo tudi pobudniki Suvada Jakupovič, Bogdan Nadižar, Danka Buha, Janko Cvelbar, Stanko Šmit, Anton Hribar, Iztok Jovičič in Danica Šmitran. Po mnenju pobudnikov Bejze Hodžiča, Andrejke Bajt in Fikreta Bajrektareviča je ustavno sporno tudi to, da prisojajo domača sodišča tem oškodovancem bistveno nižje zneske odškodnin, kot jih prisoja ESČP v podobnih primerih.

Pobudniki utemeljujejo svoj pravni interes s hkrati vloženimi ustavnimi pritožbami zoper sodne odločbe, s katerimi so bili njihovi zahtevki za izplačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpeli zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava pravnomočno zavrnjeni.

Pobuda Tihomirja Tomiča je bila poslana v odgovor Državnemu zboru Republike Slovenije, ki se v svojem odgovoru v celoti pridružuje mnenju Vlade Republike Slovenije. Državni zbor in Vlada (enako tudi Ministrstvo za pravosodje) menita, da Tihomir Tomič ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za pobudo. Ureditev po ZVPSBNO naj bi namreč izpodbijal le pavšalno, pri čemer naj bi v pobudi uveljavljal zgolj očitke, ki jih je mogoče uveljavljati le v postopku z ustavno pritožbo. Dalje menita, da pobuda tudi sicer ni utemeljena. Obstoj domnevne pravne praznine v civilnem sodnem postopku po njunem mnenju ne more biti razlog za ugotovitev protiustavnosti določenega predpisa, ker lahko sodišča v takšnem primeru uporabijo predpise, ki urejajo podobne primere. Po njunem mnenju bi lahko sodišča v primeru odškodninske odgovornosti države zaradi kršitve pravice so sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede vprašanja obstoja odškodninske odgovornosti smiselno uporabila prvi odstavek 23. člena Ustave in prvi odstavek 26. člena Ustave, kot tudi 147. in 148. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju OZ), glede meril v zvezi z ugotavljanjem obstoja škode pa 4. člen ZVPSBNO. Zato menita, da posebna zakonska ureditev ni potrebna. To naj bi potrjeval tudi novejši razvoj domače sodne prakse. Ureditvi položaja obravnavane skupine oškodovancev v ZVPSBNO naj bi nasprotovala tudi prepoved povratne veljave predpisov po 155. členu Ustave. ZVPSBNO naj bi v prehodni določbi sicer urejal položaj določene skupine oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred začetkom njegove uporabe. Vendar naj bi bil položaj navedene skupine oškodovancev drugačen prav zato, ker so ti oškodovanci pred 1. 1. 2007 vložili zahtevo za pravično zadoščenje na ESČP.

Ministrstvo za pravosodje je Ustavnemu sodišču poslalo še dopolnitev svojega mnenja. V njem se sklicuje na novejšo sodno prakso, ki naj bi potrdila njegove navedbe o tem, da ima obravnavana skupina oškodovancev možnost iztožiti pravično denarno odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že na podlagi 26. člena Ustave in ob smiselni uporabi ustreznih določb OZ.

Pobudnik Tihomir Tomič je na dopolnitev mnenja Ministrstva za pravosodje odgovoril, da predložene sodne odločbe prej potrjujejo njegove navedbe o neenotni in zato nepredvidljivi sodni praksi, ki kaže na potrebo po ustrezni zakonski ureditvi položaja tudi te skupine oškodovancev.

B.

Ustavno sodišče je pobude zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo.

Pobudniki navajajo, da izpodbijajo ZVPSBNO v celoti. Vendar iz vsebine pobud izhaja, da protiustavnost očitajo le njegovi prehodni ureditvi iz 25. člena. Zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbijajo le to zakonsko določbo.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Na obstoj pravnega interesa mora paziti Ustavno sodišče ves čas postopka.

10.Pobudniki utemeljujejo svoj pravni interes z vloženimi ustavnimi pritožbami. Vendar je Ustavno sodišče že presojalo ustavnost izpodbijane zakonske določbe z odločbo št. U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18. 3. 2010 (Uradni list RS, št. 30/10). Ugotovilo je, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. Državnemu zboru je naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Da bi bilo v času do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo učinkovito sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zagotovljeno tudi tej skupini oškodovancev, je na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo tudi način izvršitve odločbe. Po njem morajo sodišča do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1. 1. 2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati ustrezne določbe ZVPSBNO. Glede na navedeno pobudniki ne izkazujejo več pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njihove pobude zavrglo (1. točka izreka).

11.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik