Jedro

Tudi okoliščina, da pravdno in kazensko sodišče rešujeta identična vprašanja, ni podlaga za prekinitev postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**_Opis spornega razmerja in potek dosedanjega postopka_**

1. Tožnik je 21. 1. 2014 vložil tožbo, zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. V njej je navedel, da je v preteklosti poslovno sodeloval s A. A., ki je zunajzakonski partner prvo toženke in oče drugo toženca, da mu je večkrat posodil različne denarne zneske, da je v potrditev starih dolgov tožnik sklenil s A. A. 9. 2. 2012 pred notarjem v Albaniji posojilno pogodbo za znesek v višini 270.000,00 EUR, na podlagi katere mora A. A. (v nadaljevanju dolžnik) vrniti posojilo v višini 270.000,00 EUR do 28. 2. 2012, da dolžnik posojila v tem roku ni vrnil, da je dolžnik na dan, ko bi moral vrniti posojilo tožniku, na podlagi notarskega zapisa darilne pogodbe in aneksa k darilni pogodbi opr. št. SV 93/2012 prvo toženki in drugo tožencu izročil velik del lastnih oziroma solastnih nepremičnin, preostale nepremičnine, katerih lastnik je, pa so obremenjene s hipotekami, zato tožnik v tem postopku uveljavlja pravno varstvo iz naslova izpodbijanja dolžnikovih dejanj.1

2. Toženca sta nasprotovala tožnikovim navedbam in pravnemu varstvu, kot ga je uveljavljal s tožbenim zahtevkom. Trdila sta, da terjatev tožnika do dolžnika ne obstaja, da tožnik ni izročil dolžniku denarja, da je bila posojilna pogodba sklenjena le kot garancija za primer, če dolžnik ne bi želel tožniku prodati nepremičnine v Albaniji, glede prodaje katere sta sklenila ustni dogovor, da je tožnik kasneje od nakupa nepremičnine odstopil, kljub temu pa od dolžnika terja plačilo plačilo zneska 270.000,00 EUR.2

3. Tožnika sta tekom postopka predlagala prekinitev postopka do pravnomočnosti zadeve I P 483/2022, v kateri se je obravnavlo pravno razmerje med tožnikom in dolžnikom v zvezi s spornim posojilom. Sodišče prve stopnje je predlogu tožencev ugodilo in s sklepom z dne 11. 10. 2016 postopek prekinilo do pravnomočne odločitve sodišča v tej pravdni zadevi (I P 483/2012). V navedeni pravdni zadevi je bilo pravnomočno odločeno, da mora dolžnik plačati tožniku 270.000,00 EUR s pripadajočimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 4. 1. 2022 odločilo, da se postopek nadaljuje. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 491/2022 z dne 23. 3. 202 pritožbo tožencev zoper ta sklep zavrnilo.

4. Toženca sta 9. 6. 2022 vložila nov predlog, da se postopek prekine, ker je odločitev odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Zatrjevala sta, da je dolžnik zoper tožnika v Tirani vložil kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije, in če bo tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja na škodo dolžnika, bo to pomenilo, da terjatev v znesku 270.000,00 EUR po posojilni pogodbi ne obstaja, da je nična pravnomočna odločitev sodišča o tožbenem zahtevku, po kateri je dolžnik dolžan plačati tožniku 270.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar tudi pomeni, da ima notarski zapis darilne pogodbe in aneksa k darilni pogodbi, na podlagi katerih je dolžnik odsvojil nepremičnine v korist tožencev, pravni učinek do tožencev. Toženca sta še zatrjevala, da bo v primeru, če sodišče postopka ne bo prekinilo, tožencema nastala nepopravljiva škoda.3 **_Odločitev sodišča prve stopnje_**

5. Sodišče prve stopnje je predlog tožencev za prekinitev postopka z dne 9. 6. 2022 zavrnilo.

**_Povzetek pritožbenih navedb_**

6. Toženca vlagata pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu toženec za prekinitev postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Toženca zahtevata tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

7. Toženca sta kot razlog za prekinitev postopka navedla, da je dolžnik zoper tožnika v Albaniji vložil kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije, ker ne obstaja terjatev v znesku 270.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.

8. Sodišče je z odločitvijo kršilo določbi 205. in 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče v tem postopku ne rešuje predhodnega vprašanja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje goljufije zoper dolžnika, zato je prekinitev postopka obligatorna, hkrati je prekinitev postopka smotrna in ekonomična.

9. Obstoj kaznivega dejanja goljufije zoper tožnika ustvarja nastanek civilno pravne posledice v tem pravdnem postopku, zato je prekinitev postopka izkazana. Odločitev v tem postopku je odvisna od vprašanja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje goljufije. Nična bo zato posojilna pogodba in pravnomočna odločitev sodišča, na podlagi katere je dolžnik dolžan plačati tožniku 270.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, posledično ima tudi notarski zapis darilne pogodbe in aneks k darilni pogodbi z dne 28. 2. 2021 opr. št. SV 93/20212 z dne 31. 5.2012, na podlagi katerih je dolžnik odsvojil nepremičnine v korist tožencev, pravni učinek do tožencev.

10. Kazensko sodišče v Tirani je zoper tožnik začelo postopek obravnavanja zaradi kaznivega dejanja goljufije. V kolikor bo kazensko sodišče zoper tožnika izdalo obsodilno kazensko sodbo, bo ta kazenska sodba imela enak pravni učinek tudi v Republiki Sloveniji. Na podlagi 94. člena Zakona o mednarodnem, zasebnem, pravdnem postopku (ZMZPP) je tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije. Pravnomočna kazenska obsodilna sodba v Albaniji ima enak pravni učinek tudi v Republiki Sloveniji.

11. Sodišče ni upoštevalo novih dokazov, da je okrožno tožilstvo prve stopnje v Tirani vpisalo kazensko ovadbo iz leta 2022, ki jo je vložil dolžnik, pod številko 7034 in druge priložene dokumentacije, ki jo je dolžnik priložil ovadbi.4

12. V konkretnem primeru niso podani ne objektivni, in ne subjektivni pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.5 **_Odgovor na pritožbo_** Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Zahteva tudi, da mu toženca povrneta pritožbene stroške.6 **_Odločitev sodišča prve stopnje_**

13. Sodišče prve stopnje je predlog tožencev za prekinitev postopka z dne 9. 6. 2022 zavrnilo.

**_Odločitev o pritožbi_**

14. Pritožba ni utemeljena.

**_Presoja pritožbenega sodišča_**

15. Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP), če živi stranka na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki (prvi odstavek 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Drugi odstavek 206. člena ZPP pa določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti še, kadar je podan sum, da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz ponarejena.

16. Sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje,7 da je obstoj kaznivega dejanja v pravdnem postopku predhodno vprašanje le v izjemnih primerih, da je skladno s 14. členom ZPP v primeru, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, da v primeru, če obstoj kaznivega dejanja ni element abstraktnega dejanskega stanja v civilnem sporu, za prekinitev postopka ni ustrezne pravne podlage, da se obstoj civilne pravne obveznosti presoja po pravilih civilnega prava, zato se pravdnemu sodišču ni treba opredeljevati, ali iz obravnavanega dejanskega stanja, ki je podlaga nastanka civilne obveznosti, izhaja tudi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, da obstoj kaznivega dejanja, na katerega se sklicujeta toženca, ni element abstraktnega dejanskega stanja v danem primeru, ker gre za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Tudi okoliščina, da pravdno in kazensko sodišče rešujeta identična vprašanja, ni podlaga za prekinitev postopka. Ta stališča sodne prakse in pravne teorije8 zadoščajo za sklep, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

17. Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe še dodaja, da sta toženca že v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je bila zadeva v Albaniji že v letu 2012 odstopljena v reševanje kazenskemu sodišču,9 toženca niti ne zatrjujeta, da se je kazenski postopek končal – dokazi bolj potrjujejo, da se postopek še ni začel po vloženi ovadbi dolžnika zoper tožnika.

18. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da predmet presoje v tem postopku ne bo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, marveč okoliščine povezane s pravnim institutom izpodbijanja dolžnikovih dejanj (255-260. čl. Obligacijskega zakonika - OZ). V ospredju bodo zato vprašanja, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje v sklepu in sicer, ali gre v primeru sklenitve darilne pogodbe med dolžnikom in tožencem za dejanje storjeno v škodo upnika, ali zaradi tega dejanja dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, pri čimer se bo upoštevalo, da se pri neodplačnih razpolaganjih šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem upnikom škoduje in se tako za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu to moralo biti znano (tretji odstavek 256. člena Obligacijskega zakonika).

19. Pomembno je tudi dejstvo, da je s pravnomočno sodbo I P 193/2017 odločeno,10 da je toženec dolžan tožniku plačati 270.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 2. 2012 dalje do plačila, kar pomeni, da je s to sodbo izkazan obstoj tožnikove terjatve do dolžnika in zato ima tožnik izvršilni naslov za izterjavo zneska v višini 270.000,00 EUR s pripadki. Ključno bo torej (tudi) vprašanje, ali zaradi pravnega ravnanja dolžnika v zvezi s pravnim poslom s tožencema, dolžnik ne more izpolniti obveznosti, kot mu je določena s pravnomočno sodbo. Terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom kot pogojem izpodbijanja. Upnik lahko izpodbija pravna dejanja dolžnika, ki je nastalo pred zapadlostjo terjatve ali po njej. Pomembno je predvsem, da zaradi pravnega dejanja dolžnika ni mogoče izpolniti obveznosti. Čas izpodbijanja pravnega dejanja je pomemben le z vidika roka za uveljavljanje izpodbojne pravice iz 257. člena OZ.11

20. Vse pritožbene trditve v zvezi z dejstvi, ali sklenitev darilne pogodbe med dolžnikom in tožencema predstavlja dejanje narejeno v škodo dolžnika, in ali zaradi tega dejanja dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, bodo predmet presoje v nadaljevanju sojenja pred sodiščem prve stopnje, zato se do teh pritožbenih trditev pritožbeno sodišče ne opredeljuje.

**_Odločitev pritožbenega sodišča_**

21. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

22. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

1 Podrobneje glej 1. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 2 Podrobneje glej 2. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 3 Podrobneje glej 4. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 4 Vsebino teh dokumentov pritožba navaja na str. 4-5. 5 Podrobneje glede teh trditev glej pritožbo str. 7-8. 6 O predlogu za izrek denarne kazni bo odločalo sodišče prve stopnje. 7 In pri tem povzema materialnopravna stališča VSL iz sklepa II Cp 2149/2015. 8 V. Rijavec: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 308 in A. Galič: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga, glej komentar k 14. členu. 9 Glej 1. tč. odgovora na tožbo. 10 Čeprav tožnik ni postavil vmesnega ugotovitvenega zahtevka. 11 M. Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, str. 257.