Jedro

Po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Tožnik BPP v zadevi I U 2024/2024 ni bila dodeljena, zato tožnikova pritožba zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v zadevi I U 2024/2024, ki bi temeljila na sklicevanju na tretji odstavek 10. člena ZST-1, ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. I U 2024/2024-7(k) z dne 3. 4. 2025.

2.

V obrazložitvi odločbe je tožena stranka navedla, da je tožnik zaprosil za nujno BPP, iz njegovih navedb v prošnji pa je mogoče sklepati, da prosi tudi za izjemno BPP. Do obeh oblik pomoči je prosilec upravičen zgolj ob izpolnjevanju objektivnega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnik je prosil za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je Upravno sodišče RS zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek v upravnem sporu I U 2024/2024, saj je ugotovilo, da prosilec že s pokojnino, ki je v relevantnem obdobju (september do november 2024) znašala 1.176,98 EUR mesečno, presega dohodkovni cenzus, ki je v relevantnem obdobju znašal 969,76 EUR in zato skladno s 13. členom ZBPP ne more biti oproščen plačila sodne takse.

3.

Tožnik je v postopku navedel, da je leta 2012 izgubil poslovno sposobnost, dne 4. 8. 2023 pa so ga prizadele še poplave, v katerih je izgubil ali mu je bilo uničeno vse premoženje, ki mu je ostalo, zaradi česar izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) izpolnjuje tudi pogoje za taksno oprostitev.

4.

Tožena stranka je ugotovila, da je zadeva očitno nerazumna, saj tožnik napačno šteje, da bi ga moralo sodišče glede na to, da izpolnjuje pogoje za izjemno BPP, oprostiti plačila sodne takse na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZST-1, ki določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna BPP po ZBPP. Stranka je lahko na tej podlagi oproščena plačila sodne takse samo v tistem postopku, v katerem ji je bila BPP dejansko dodeljena. To izhaja tudi iz predloga novele ZST-1D. Tožena stranka je vpogledala v U-vpisnik in Bpp-vpisnik sodišča in ugotovila, da tožniku v zadevi I U 2024/2024 ni bila dodeljena BPP, niti zanjo ni zaprosil. Tožnikovo pričakovanje, da bo uspel s pritožbo, je torej v nasprotju z jasnim določilom tretjega odstavka 10. člena ZST-1 in izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožba

5.

Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo zaradi kršitve 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS in sodišču predlaga, da odločbo odpravi in njegovi prošnji za BPP ugodi.

6.

V obrazložitvi tožbe tožnik navaja, da izpodbijana odločba temelji na zlorabi prve alineje 24. člena ZBPP, ker je tožnik prosil za zagotovitev pravic, ki jih vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije zagotavlja Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v 22., 23. in 25. členu. O kratenju teh pravic lahko odloča le pristojno sodišče, ne pa služba za BPP. Izpodbijana odločba ima znake kaznivih dejanj po 131., 144., 257. in 266. členu Kazenskega zakonika, zato tožnik sodišče prosi, da s sumom storitve kaznivih dejanj seznani organe pregona.

7.

Sklepno tožnikova skrbnica seznanja sodišče, da že več kot dve leti prosi CSD Domžale, da jo razreši kot tožnikovo skrbnico in za skrbnika postavi osebo z opravljenim pravosodnim izpitom.

8.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. točki izreka:

9.

Tožba ni utemeljena.

10.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

11.

ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

12.

Tožnik v tožbi navaja, da naj bi tožena stranka to določbo zlorabila, vendar tega očitka z ničemer ne konkretizira, zato ga sodišče ne more preizkusiti. Po presoji sodišča je tožena stranka zakon uporabila pravilno - po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Tožnik ne nasprotuje ključni ugotovitvi tožene stranke, da mu BPP v zadevi I U 2024/2024 ni bila dodeljena, zato je utemeljen zaključek tožene stranke, da tožnikova pritožba zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v zadevi I U 2024/2024, ki bi temeljila na sklicevanju na tretji odstavek 10. člena ZST-1, ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh. Izpodbijana odločba po presoji sodišča prav tako ne vsebuje elementov, ki bi kazali na to, da bi bili z njeno izdajo lahko izpolnjeni znaki kakšnega kaznivega dejanja.

13.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

14.

V zvezi z navedbami tožnikove skrbnice, da že več kot dve leti prosi CSD Domžale za razrešitev, sodišče skrbnici pojasnjuje, da Upravno sodišče RS ni pristojno za odločanje o razrešitvi skrbnika, temveč je to v pristojnosti okrajnega sodišča.

15.

Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, je, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena njegova prošnja za oprostitev plačila sodne takse v upravnem sporu, v katerem mu BPP ni bila dodeljena, pritožbo pa je utemeljeval s sklicevanjem na tretji odstavek 10. člena ZST-1. To dejansko stanje pa med strankama ni sporno.