Jedro

Ker iz spisa izhaja, da odvetnici tožeče stranke ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse (v dopolnjeni tožbi tožeča stranka zahteva odmero sodne takse, sodišče poziva odvetnico, naj v roku nadaljnjih 3 dni predloži dokazilo o plačilu sodne takse in odvetnica piše, da ni prejela naloga), je uspelo tožeči stranki dokazati, da to kar piše na vročilnici, ni pravilno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 107531/2014 tudi v 1. in 2. odstavku izreka in postopek ustavilo na podlagi 3. odstavka 105.a člena ZPP.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Res je, da je pooblaščenka tožeče stranke 18. 11. 2014 prejela sodno pisanje. Vendar se je tam nahajal le sklep X Pg 4270/2014 z dne 17. 11. 2014 s pozivom tožeči stranki, da dopolni tožbo. Nikjer pa ni bilo plačilnega naloga za sodno takso. Kljub temu, da je na sodnem pisanju to pisalo, pooblaščenka tožeče stranke tega ni prejela. Za pravilno dejansko stanje ponuja vrsto dokazov. Odvetnica vodi elektronsko evidenco prejete pošte in tega plačilnega naloga nima. Ima pa zabeležen poziv za dopolnitev tožbe. To dokazuje tudi elektronsko sporočilo tožeči stranki z dne 19. 11. 2014, kjer odvetnica pošilja stranki le poziv za dopolnitev pritožbe. Sicer pooblaščenka ne plačuje sodne takse za stranko in če bi nalog prejela, bi tudi to poslala stranki. Kot dokaz predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika T.. Enako tudi predlaga zaslišanje F., zaposlenega pri tožeči stranki, ki je prejel elektronsko poročilo. Ni logično, da bi poslala dopolnilno tožbo, ne bi pa poslala plačila sodne takse. Pooblaščenka vodi tudi ročno evidenco o plačilih in datumih takih plačilnih nalogov, vendar tega ni imela. Predlaga tudi zaslišanje odvetnice. Opozarja, da gre za 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP in bistveno kršitev določb postopka. Zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo in sicer 3. odstavek 105.a člena ZPP.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zapisalo, da tožeča stranka ni plačala sodne takse v roku in da sledijo posledice iz 105.a člena Zakona o pravdnem postopku. Iz stanja spisa pa izhaja, da je tožeča stranka 3. 12. 2014 na poziv sodišča, naj tožbo dopolni, vložila dopolnitev tožbe (list. št. 28). Na zadnji strani vloge pa tožeča stranka med drugim v stroškovniku zaznamuje, da so stroški tudi sodna taksa „po odmeri sodišča“. Na to je v spisu poziv sodišča tožeči stranki po odvetniku, naj v roku 3 dni predloži dokazilo o pravočasnem plačilu takse in v kolikor taksa v tem roku ne bo plačana, bo sodišče ravnalo, kot izhaja iz vročenega plačilnega naloga (list. št. 40). To je pooblaščenka tožeče stranke prejela 11. 12. 2014. Nato je pisala sodišču (vloga na list. št. 43), da je 18. 11. 2014 prejela zgolj sklep o vrnitvi tožbe v dopolnitev in da plačilnega naloga ni prejela ter da ji do danes ni bil vročen, zato je pozvala sodišče, naj v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah pošlje plačilni nalog, da ga bo tožeča stranka poravnala znotraj postavljenega roka. Nato pa sodišče izda izpodbijani sklep in v sklepu ne obrazloži, kaj je z dopisom oz. s podaljševanjem roka za plačilo sodne takse in kako presoja odgovor odvetnice. V spisu pa je tudi podatek, da ko je sodišče prve stopnje vročalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR (list. št. 55), ga je vročilo toženi stranki. Odvetnik A. tako vrača plačilo naloga, ker ni vložil pritožbo (list. št. 55).

6. Iz pregleda spisa izhaja, da je pritrditi pritožbi, da je v tem opisanem dejanskem stanju možno sklepati, da tožeča stranka oz. odvetnik plačilnega naloga za plačilo sodne takse v znesku 241,00 EUR ni prejela. Tožeča stranka je vložila dopolnitev tožbe in zadnji strani kot strošek priglasila sodno takso po odmeri sodišča. Če bi tožeča stranka prejela že nalog, ne bi pisala, da čaka na odmero sodišča. Poleg tega je sodišče pozivalo odvetnico, naj v roku 3 dni pošlje sporočilo o plačilu sodne takse. Odvetnica je nato vložila vlogo na list. št. 43 do 44 in v tej vlogi zatrjevala, da ni prejela naloga za plačilo sodne takse. O tem poziv sodišča in odgovoru tožeče stranke, izpodbijani sklep nima razlogov. Iz poteka vročanja plačilnega naloga za sodno takso za pritožbo, kar je bilo vročeno toženi stranki, pa tudi zadošča za končni sklep pritožbenega sodišča, da je pritožnica dokazala, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni prejela.

7. Kljub temu, da je res na vročilnici, ki je pripeta k list. št. 26 zapisano, da se v kuverti nahaja tudi nalog za plačilo sodne takse (kratica Nal_34.a_1 (d5)) in je vročilnica javna listina, lahko pritožnik dokazuje, da to, kar na vročilnici piše, ne drži. V konkretnem primeru iz poteka spisa in tudi iz ravnanja sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeči stranki uspelo dokazati, dani res, kar izhaja iz javne listine. Tako je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Podana je 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče naj zato v nadaljevanju postopka ponovno vroči tožeči stranki plačilni nalog za plačilo sodne takse v znesku 241,00 EUR in jo opozori na posledice neplačila.