Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o domiku nepremičnine bi bilo mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi, vendar dolžnica konkretnih kršitev teh določb v pritožbi ne zatrjuje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžničine nepremičnine vl. št. 826 k.o..., ki sestoje iz parc. št. 1152/1 vinograd, pašnik in 1152/2 dvorišče, prodane na drugi javni dražbi dne 8.10.1999 za najmanjši ponudek v znesku 6.750.247,50 SIT, domaknilo kupcu (upnici) E. R. - M. Zoper ta sklep je vložila pritožbo dolžnica brez navedbe pritožbenih razlogov, hkrati pa predlagala, da se jo oprosti plačila sodnih taks. V pritožbi navaja, da je javna dražba z dne 8.10.1999 nezakonita. Dolg dolžnice do upnice, ki izhaja iz izvršilnega spisa, je izračunan na podlagi ničnih zamudnih obresti. Upnica je fizična oseba, nima registrirane dejavnosti v zvezi s posojanjem denarja, zaradi česar si kot fizična oseba ne more izgovoriti višjih obresti, kot jih določajo banke za vloge na vpogled za DEM. Zato je tudi sklep sodišča o odmeri stroškov nepravilen. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vsebuje določbe o prodaji nepremičnine v okviru poglavja o izvršbi na nepremičnine v členih 181 - 194. Izpodbijani sklep temelji na določbi 3. in 4. odstavka 189. člena ZIZ. V obravnavanem primeru je na javni dražbi kot ponudnik sodelovala le upnica, njej je bila nepremičnina tudi domaknjena na podlagi dražbenih pogojev za najmanjši ponudek v znesku 6.750.247,50 SIT. Sklep o domiku bi bilo mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi, vendar dolžnica konkretnih kršitev teh določb v pritožbi ne zatrjuje. Iz razlogov, ki jih navaja dolžnica, tudi ne more biti nepravilen sklep o odmeri nadaljnjih stroškov upnice. Po presoji pritožbenega sodišča je bila dražba opravljena pravilno in v skladu z določbami ZIZ. Glede na pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče dolžnici še pojasnjuje, da se izvršilni postopek uvede na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano in se zato ne more spuščati v presojo njegove pravilnosti. Trditve dolžnice, da je njen dolg do upnice izračunan na podlagi ničnih zamudnih obresti, zato ni moč upoštevati.
Ker niso podani ne uveljavljani in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo dolžnice kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi 15. členom ZIZ).
O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo v skladu z določbo 1. odstavka 169. člena ZPP odločalo sodišče prve stopnje.