Jedro

Ker iz opisa kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/1 KZ niso izhajali vsi znaki kaznivega dejanja, saj ni bila opisana izvršitvena oblika oz. način preslepitve oškodovanca, zaradi katere naj bi sklenil kupoprodajno pogodbo z obdolžencem, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razlogov po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja goljufije.

Izrek

Pritožbi obdolženčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženi iz razlogov po 1. tč. 358 čl. ZKP o p r o s t i o b t o ž b e, da je z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil delavca podjetja I... d.o.o. z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je v škodo tujega premoženja nekaj storil s tem, da je dne 1.7.1994 v podjetju I... d.o.o. na cesti X predložil formular za odobritev kredita, na podlagi katerega je sklenil kupoprodajno pogodbo 69/sub za nakup vozila Subaru Justy J 12 S4WD v vrednosti 1.841.031,00 SIT z rokom odplačila 48 mesecev in vplačal polog v višini 489.060,00 SIT in ker je delavka Z.Š. verjela navedbam napisanih formularjev, je sklenila zgoraj navedeno kupoprodajno pogodbo in mu izročila osebno vozilo, katerega je prevzel, pri tem pa je od vsega začetka vedel, da vozila ne bo plačal, kar tudi do sedaj ni storil, sedaj ni poravnal niti prvih zapadlih obrokov, ker tudi ni imel namena plačati prevzetega vozila, saj je zaradi prezadolženosti brez denarja, prevzeto vozilo pa je še istega dne prodal naprej svojim dotedanjim upnikom in denar zapravil, ter si tako pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 1.351.965,00 SIT; s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki in nagrada obdolženčevega zagovornika obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/1 KZ ter mu izreklo kazen 10 (deset) mesecev zapora ter mu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka v obliki povprečnine, odmerjene na 50.000,00 SIT.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah ter predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec je v pisnem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je potrebno zagovorniku obdolženca, da iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo vsi znaki kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217 čl. KZ. Dispozicijo tega kaznivega dejanja tvorita dva izvršitvena načina, saj kaznivo dejanje goljufije storil, kdor koga spravi z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto, ali pa mu takšne okoliščine prikrije ter ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti.

Obtožba, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo v izrek sodbe, obdolžencu zgolj očita, da je dne 1.7.1994 v oškodovanem podjetju predložil formular za odobritev kredita, na podlagi katerega je nato sklenil kupoprodajno pogodbo in vplačal ustrezni polog, z ničemer pa ne navaja, na kakšen način naj bi obdolženec ustvaril zmotno predstavo pri oškodovancu oz. pustil oškodovanca v takšni zmoti, da je zaradi njegove preslepitve sklenil z obdolžencem kupoprodajno pogodbo in mu izročil osebno vozilo, katerega nato obdolženec dejansko ni plačal. Prav ustvaritev zmotne predstave pri oškodovancu na enega od opisanih načinov je namreč tisti element, ki loči in razmejuje kaznivo dejanje goljufije od običajnega dolžniško-upniškega razmerja med dolžnikom in upnikom ter je zato potrebno pritrditi tudi nadaljnjim pritožbenim izvajanjem obdolženčevega zagovornika, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi ugotoviti, kateri podatki, ki jih je obdolženec predložil oškodovani delavni organizaciji, niso bili resnični oziroma, na kakšen način je obdolženec zatrjeval njihovo resničnost, s čimer naj bi tudi ustvaril takšno zmotno predstavo o pomembnih okoliščinah pri oškodovancu, da je le-ta nekaj storil v škodo svojega premoženja. Ob povedanem zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da na podlagi navedenega opisa ni mogoče sprejeti sklepa, da gre v obravnavanem primeru za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ ter je bilo zato potrebno v skladu s pooblastilom iz 1. odst. 394. čl. KZ izpodbijano sodbo spremeniti in obtoženca oprostiti obtožbe iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu čl. 96/1 v zvezi s čl. 98/1 ZKP.