P-8/03

8. 10. 2003

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Škofji Loki, na seji dne 8. oktobra 2003

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 717, 718, 719, 720 in 721, vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 121 k.o. Ž., je pristojna Upravna enota Škofja Loka.

Obrazložitev

A.

1.A. A. je pri upravnem organu vložila zahtevo za denacionalizacijo zemljišč, ki naj bi bile podržavljene z odločbo Komisije za arondacijo, SO Škofja Loka, št. 462-5/64-4 z dne 30. 1. 1964. Arondacijska odločba se je nanašala na zemljišča parc. št. 155/3 in 716, vpisani v vl. št. 268 k.o. Ž., ter parc. št. 717, 718, 719, 720 in 721, vse vpisane v vl. št. 50 k.o. Ž.

Navedena zemljišča so bila z arondacijsko odločbo, ki je bila izdana na podlagi prvega odstavka 64. in 65. člena Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju TZIKZ), pripojena družbeni lastnini, ki je bila v uporabi Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka. Kot odškodnino za gozdno zemljišče naj bi zasebni lastnik B. B. dobil zemljišče iz družbene lastnine, in sicer del parc. št. 725/3 in 725/4 k.o. V. (pred podržavljenjem vl. št. 166 k.o. V.) ter denarno odškodnino za kmetijsko zemljišče.

2.Upravna enota Škofja Loka je z odločbo o denacionalizaciji št. DEN-321-335-38/93-4 z dne 28. 6. 2000 (ki je postala pravnomočna 18. 7. 2000) odločila o denacionalizaciji parc. št. 716 k.o. Ž. Obenem pa je istega dne s sklepom z isto številko zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 717, 718, 719, 720 in 721 k.o. Ž. zaradi nepristojnosti odstopila Okrajnemu sodišču v Škofji Loki. Upravna enota se je v obrazložitvi tega sklepa sklicevala na navedbe vlagateljice zahteve za denacionalizacijo v pripombah na poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve, s katerimi je vlagateljica utemeljevala, da je bila v menjavo gozdnih zemljišč prisiljena, zaradi česar naj bi bilo treba upoštevati določbo 5. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen).

Okrajno sodišče meni, da za odločanje o tej zadevi ni pristojno, ker iz podatkov v spisu izhaja, da so bile sporne nepremičnine upravičencu odvzete z odločbo komisije za arondacijo in ne na podlagi pravnega posla.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja 29. točka 3. člena ali 5. člen ZDen.

5.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna.

Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba.

Besedilo 5. člena ZDen torej res zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel.

6.Iz listin, ki se nahajajo v spisu N 6/2001, v katerega je vpogledalo Ustavno sodišče, izhaja, da v obravnavanem primeru tak pravni posel ni bil sklenjen. Arondacija je bila dovoljena z odločbo Oddelka za finance in gospodarstvo SO Škofja Loka, št. 462-51/63-3 z dne 10. 7. 1963. Iz arondacijske odločbe Komisije za arondacijo št. 462-5/64-4 z dne 30. 1. 1964 je razvidno, da je denacionalizacijski upravičenec (pravni prednik vlagateljice zahteve za denacionalizacijo) kot odškodnino za gozdna zemljišča, navedena v izreku odločbe, dobil drugo zemljišče iz družbene lastnine, za kmetijsko zemljišče pa denarno odškodnino. Iz nobene listine v spisu ne izhaja, da bi denacionalizacijski upravičenec sklenil pravni posel, ki bi bil podlaga za menjavo gozdnih zemljišč. Odločba, s katero je Komisija za arondacijo odločila, da se gozdna zemljišča prejšnjega lastnika arondirajo in da prejšnji lastnik zanje prejme drugo zemljišče, pa ne pomeni menjalnega pravnega posla.

7.Po navedenem je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin, ki so bile predmet arondacijske odločbe z dne 30. 1. 1964, pristojna Uprava enota Škofja Loka.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić