Jedro

Pri sprejemu izpodbijanega zaključka je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), veljavne v času izbrisa družbe iz Sodnega registra (7. 11. 2011), konkretno 6. in 7. odstavek 442. člena navedenega zakona (v besedilu po noveli ZFPPIPP-A, ki je stopila v veljavo s 13. 6. 2009), v skladu s katerima aktivni družbeniki pravne osebe, ki je imela ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe (kot v obravnavani zadevi, ko je toženka položaj družbenice izgubila s prodajo svojega celotnega poslovnega deleža (100 %) dne 20. 8. 2010 in posledičnim izbrisom iz sodnega registra kot družbenica dne 23. 8. 2010), odgovarja za tiste neplačane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje, s tem da njena I. točka izreka pravilno glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 48707/2012 z dne 10. 4. 2012 ostane v celoti v veljavi v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki, solidarno z dolžnikom: Z.K., katerega obveznost je bila ugotovljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 48707/2012 z dne 10. 4. 2012, ki je zanj postal pravnomočen dne 8. 5. 2012: - glavnico v znesku 844,38 EUR, - zakonske zamudne obresti od zneska: 844,38 EUR od 6. 4. 2012 do plačila, - izvršilne stroške v znesku 39,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2012 do plačila.“

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v celoti v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 48707/2012 z dne 10. 4. 2012, s katerim je toženi stranki naloženo, da je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki glavnico v znesku 844,38 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 844,38 EUR od 6. 4. 2012 do plačila in izvršilne stroške v znesku 39,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2012 do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je nadalje naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 85,58 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje toženka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Zavzema se za upoštevanje 6. točke notarskega zapisa ter zastaralnega roka od notarskega zapisa z dne 20. 8. 2010 - pogodbe o prodaji poslovnega deleža v podjetju M. d.o.o., sklenjene med toženko (kot nosilko - prodajalko) in Z.K. (kot prevzemnikom - kupcem). Pritožnica izpostavlja, da je bila med prevzeto dokumentacijo tudi omenjena polica tožnice, s katero se je kupec strinjal, kar je razvidno iz prevzemnega zapisnika z dne 19. 8. 2010, ki ga prilaga. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v postopku v sporu majhne vrednosti, na procesne posebnosti le-tega so bile pravdne stranke med postopkom tudi opozorjene. Po določbi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar so bile stranke postopka pravočasno in pravilno opozorjene. Navedena omejitev pritožbenih razlogov tako pomeni, da pritožbeno uveljavljanje pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno, pritožbeno sodišče pa je pri presojanju dopustnih pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu vezano na dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje.

6. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona uvodoma ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnih določb. Na podlagi na prvi stopnji ugotovljenega pravno relevantnega dejanskega stanja je bila sprejeta materialnopravno pravilna odločitev.

7. V obravnavani zadevi je tožnica od toženke kot bivše družbenice iz sodnega registra izbrisane družbe terjala poravnavo obveznosti te družbe. Prvostopno sodišče je za odločitev pomembne dejanske okoliščine, katerih pravilnost, kot že obrazloženo, v sporu majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbene presoje, podrobno obrazložilo v točki 7 obrazložitve. Na tej dejanski podlagi je prvostopno sodišče tudi po mnenju sodišča druge stopnje sprejelo materialnopravno pravilen zaključek, da toženka za vtoževano obveznost izbrisane družbe, nastalo še v času, ko je bila toženka (edina) aktivna družbenica te družbe, odgovarja. Pri sprejemu izpodbijanega zaključka je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), veljavne v času izbrisa družbe iz Sodnega registra (7. 11. 2011), konkretno 6. in 7. odstavek 442. člena navedenega zakona (v besedilu po noveli ZFPPIPP-A, ki je stopila v veljavo s 13. 6. 2009), v skladu s katerima aktivni družbeniki pravne osebe, ki je imela ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe (kot v obravnavani zadevi, ko je toženka položaj družbenice izgubila s prodajo svojega celotnega poslovnega deleža (100 %) dne 20. 8. 2010 in posledičnim izbrisom iz sodnega registra kot družbenica dne 23. 8. 2010), odgovarja za tiste neplačane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika. Aktivni družbenik pa je v skladu s sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in je imela možnost vplivati na upravljanje in poslovanje družbe, kar se v obravnavani zadevi glede na 100 % poslovni delež toženke v skladu z 8. točko istega zakonskega določila domneva. Materialnopravno podlago za svojo odločitev je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo v točkah 8 in 9 obrazložitve svoje odločitve, kar sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema, v nadaljevanju pa odgovarja le še na izrecno pritožbeno grajo.

8. Pravilnosti izpodbijanega prvostopnega zaključka ne morejo omajati pritožbene navedbe, v katerih pritožnica izpostavlja posamezna določila notarskega zapisa pogodbe o prodajo poslovnega deleža z dne 20. 8. 2010, konkretno njen šesti člen, iz katerega izhaja, da je bil kupec poslovnega deleža seznanjen s finančnim stanjem družbe in njenim poslovanjem, njenimi dolgovi, obveznostmi in terjatvami na dan podpisa pogodbe. Seznanjenost pridobitelja poslovnega deleža - novega družbenika s finančnim stanjem družbe, v kateri je pridobil poslovni delež, toženke kot odsvojiteljice poslovnega deleža ne more razbremeniti njene v zakonu izrecno določene (z odgovornostjo novega aktivnega družbenika solidarne) odgovornosti za obveznosti družbe, nastale do takrat, ko ji je prenehal položaj družbenice. Taka odgovornost je namreč predpisana zaradi varstva upnikov družbe, pri kateri pride do izbrisa iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožničina terjatev izvira še iz časa, ko je bila družbenica izbrisane družbe toženka, kar slednja implicitno priznava s pritožbenimi navedbami, da je bila „omenjena polica toženke“ med prevzeto dokumentacijo ob prodaji poslovnega deleža. 9. Kolikor je pritožbene navedbe, da naj se „upošteva zastaralni rok od notarskega zapisa z dne 20. 8. 2010 - pogodbe o prodaji poslovnega deleža v podjetju M. d.o.o.“ razumeti kot pritožbeno grajo prekluzije uveljavljanja terjatve izbrisane družbe zoper toženko kot bivšo družbenico te družbe, sodišče druge stopnje dodaja, da je bil obravnavani zahtevek pravočasno - v skladu desetim odstavkom 442. člena ZFPPIPP uveljavljen v roku enega leta po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra (7. 11. 2011) z vložitvijo predloga za izvršbo v obravnavani zadevi dne 6. 4. 2012, kar je pravilno preverilo že sodišče prve stopnje (9. točka obrazložitve prvostopne sodbe). Kot že zgoraj obrazloženo, toženka, ki ji je položaj družbenice prenehal 23. 8. 2010, torej le dobro leto pred prenehanjem družbe, tudi velja za aktivnega družbenika po 1. točki sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker je imela položaj družbenice izbrisane družbe v zadnjih 2 letih pred njenim prenehanjem.

10. Z višino terjatve in njeno zapadlostjo se sodišče prve stopnje ob odsotnosti toženkinih navedb v tej smeri povsem utemeljeno ni ukvarjalo, kar velja tudi za sodišče druge stopnje, ki je višino prisojenega preverilo zgolj v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava.

11. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane prvostopne sodbe (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona).

12. Sodišče druge stopnje še pripominja, da v obravnavani zadevi ni bilo spregledano, da je bil predlog za izvršbo vložen zoper oba družbenika izbrisane pravne osebe - toženko ter pridobitelja poslovnega deleža ZK. Zoper slednjega, ki ni vložil ugovora, je sklep o izvršbi po podatkih v spisu dne 8. 5. 2012 že postal pravnomočen in izvršljiv ter dne 24. 7. 2012 posredovan v izvrševanje (list. št. 14 spisa). V skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti izbrisane pravne osebe, zato je sodišče druge stopnje ob siceršnji potrditvi izpodbijane prvostopne odločitve I. točko izreka prvostopne sodbe zaradi jasnosti in v izogib morebitnim zapletom pri izvršbi popravilo tako, da je iz nje razvidna solidarnost obveznosti toženke z obveznostjo pridobitelja poslovnega deleža po že pravnomočnem sklepu o izvršbi. Ob tem sodišče druge stopnje le še dodaja, da v skladu s prvim odstavkom 395. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, dokler ta ni popolnoma izpolnjena; obveznost preneha šele, ko jo en dolžnik izpolni, tedaj so vsi dolžniki prosti. Toženka v obravnavani zadevi bo tako (v celoti ali deloma) prosta svoje obveznosti šele, če bo tožnici uspelo kaj izterjati od Zdenka Kolarja, kar iz podatkov v spisu zaenkrat ni razvidno. Če bo v takem primeru tožnica kljub temu terjala še toženko, bo ta lahko uspešno ugovarjala, da je njena obveznost zaradi izpolnitve solidarnega dolžnika že ugasnila.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih toženka ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).