Jedro

Ker izvršilni naslov za izvršbo predstavlja zapisnik o sporazumu strank, s katerim sta se pogodbeni stranki (sedaj stranki izvršilnega postopka) dogovorili o obstoju terjatve (glavnici z obrestmi) in času njene dospelosti in v katerem sta stranki soglašali, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika zavaruje upnikova denarna terjatev, dolžnika neutemeljeno uveljavljata ugovorni razlog iz 2. tč. 53. čl. ZIZ v zvezi s 23. čl. ZIZ in tudi neutemeljeno predlagata obravnavo obstoja njune terjatve v pravdnem postopku (očitno po 2. odst. 62. čl. ZIZ).

Izrek

s k l e n i l o : Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi sporazuma strank in sklepa istega sodišča II R 545/95 z dne 22.12.1995 za izterjavo 13.001.734,17 SIT z nadaljnjimi obrestmi od 16.10.1998 in stroškov upnika v znesku 152.680,00 SIT dovolilo izvršbo z ocenitvijo in prodajo nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju vl. št. 182 k.o..., parc. št. 36/16 na vsakega od dolžnikov do 1/2 ter poplačilom upnika.

Dolžnika sta zoper sklep pravočasno vložila ugovor. Navajata, da predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina v skladu s 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj listina, ki jo je priložil upnik, le formalno nosi naslov kartica prometa od 1.1.1991 do 15.10.1998, po vsebini pa to ni. Gre le za seznam nekih obveznosti po decembru 1995 (zakaj torej že od leta 1991, če je tudi pogodba, ki je priložena, sklenjena v letu 1995 in je zapadlost prvega obroka, ki je bil plačan, 31.1.1996), v katerem sta opredeljeni stranki in zapisane neke obveznosti. Nikjer pa ni zapisano, kako je dolg nastal, kako so obračunane obresti, kakšna obrestna mera je bila uporabljena, niti ni naveden dan zapadlosti, kot to zahteva 3. odst. 23. čl. ZIZ. Predlagata, naj sodišče odloča v rednem pravdnem postopku.

Izvršilno sodišče je na podlagi določila 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Dolžnika zmotno menita, da je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine. Dovolilo jo je namreč na podlagi izvršilnega naslova - sporazuma strank, ugotovljenega v sodnem zapisniku, ki ima moč sodne poravnave (251.c čl. Zakona o izvršilnem postopku, ki je veljal v času sklenitve tega sporazuma). Njune navedbe o tem, kaj po 23.čl. ZIZ predstavlja verodostojno listino in o tem, da kartica prometa to ni, so zato povsem neupoštevne. Kolikor pa grajata priloženo "kartico prometa od 1.1.1991 do 15.10.1998", sama ugotavljata, da se seznam obveznosti začne šele z decembrom 1995 in kot je razvidno iz njega, gre za celoten popis stroškov, kredita, anuitet, obresti in tečajnih razlik (s pogodbo je bila namreč dogovorjena valutna klavzula) v obdobju od sklenitve kreditne pogodbe do 15.10.1998 in obračun teh kot zvečanje (v primeru pripisa zapadlih obveznosti in stroškov) ali zmanjšanje (v primeru plačila) dolga dolžnikov. Ker izvršilni naslov za izvršbo predstavlja zapisnik o sporazumu strank, s katerim sta se pogodbeni stranki (sedaj stranki izvršilnega postopka) dogovorili o obstoju terjatve (glavnici z obrestmi) in času njene dospelosti in v katerem sta stranki soglašali, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika zavaruje upnikova denarna terjatev, dolžnika neutemeljeno uveljavljata ugovorni razlog iz 2. tč. 55. čl. ZIZ v zvezi s 23. čl. ZIZ in tudi neutemeljeno predlagata obravnavo obstoja njune terjatve v pravdnem postopku (očitno po 2. odst. 62. čl. ZIZ).

Uveljavljani ugovorni razlog torej ni podan, prav tako pa ne tisti iz 2. odst. 55. čl. ZIZ. Na podlagi 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 3. odst. 58. čl. ZIZ je zato pritožbeno sodišče neutemeljen ugovor dolžnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep izvršilnega sodišča.