- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 3806/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.3806.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna vprašanja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zapuščine.Ali ima pritožnica pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku, če ne uveljavlja pravice iz zapuščine?
- Pravna narava strank v zapuščinskem postopku.Kdo se šteje za stranko v zapuščinskem postopku in kakšne pravice imajo stranke v tem postopku?
- Postopek izločitve premoženja iz zapuščine.Kako se obravnavajo izločitveni zahtevki tretjih oseb v zapuščinskem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Za stranke se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnica ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato ni stranka zapuščinskega postopka. Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku pa ima samo stranka, ne pa tudi tretja oseba.
Izrek
Pritožbi se zavržeta.
Obrazložitev
: Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj sodi v zapuščino po pok. A. K. in razglasilo dediče na podlagi zakonitega dedovanja, z drugim izpodbijanim sklepom pa zavrnilo predlog A. P. na izločitev parc. št. 862/2 k.o. P. iz zapuščine.
Zoper oba sklepa se pritožuje A. P. po svoji odvetnici. Iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi tako ugodi, da izpodbijana sklepa spremeni tako, da izločitvenemu zahtevku A. P. ugodi, podrejeno pa da oba sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tudi v pritožbenem postopku vztraja, da je skupaj z možem parcelo, ki je predmet dednega postopka, kupila od zapustnice že v letu 1960 in jo od takrat dalje tudi uživala v prepričanju, da je to njeno zemljišče. Za parcelo, ki je predmet dedovanja ima torej pravni naslov, saj jo je pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe, zaradi poteka časa pa tudi s priposestvovanjem. Sporna parcela tako ne more biti del zapuščine po pokojni A. K., saj ta ni lastnica nepremičnine, ker ni bila njena last. Pritožbi nista dovoljeni.
Za stranke v smislu Zakona o dedovanju se skladno z določilom 175. člena ZD štejejo dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Med te je šteti zlasti osebe, ki uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, kar velja na primer tudi za zapustnikove potomce, ki zahtevajo izločitev po 32. členu Zakona o dedovanju, pa tudi za zahtevke tretjih oseb, ko gre za upnike in ti zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča v smislu določila 143. člena Zakona o dedovanju. Pritožnica ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato ni stranka zapuščinskega postopka. Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku pa ima samo stranka, ne pa tudi tretja oseba, zato sta obe njeni pritožbi nedovoljeni in ju je bilo potrebno na podlagi 1. točke 365. člena zavreči. Tretje osebe, ki niso stranke zapuščinskega postopka, lahko uveljavljajo izločitvene zahtevke samo v samostojni dajatveni tožbi.