Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Člen 383.b ZFPPIPP se nanaša na dolžnikovo obveznost biti dosegljiv sodišču in upravitelju, tako da je z dolžnikom mogoča komunikacija, medtem ko so vsebina te komunikacije in dolžnikove obveznosti v tem okviru predmet urejanja 384. člena ZFPPIPP.
Ni utemeljeno dolžnikovo pojasnilo, da identitete oseb, ki jim je izročil gotovino, ki jo je prejel v mesecu pred začetkom stečajnega postopka, na njihovo željo ni želel razkriti zaradi varstva njihovih osebnih podatkov. Takšnega privilegija ne uživa ne on ne one.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje znova zavrnilo odpust obveznosti stečajnega dolžnika in postopek odpusta ustavilo. Drugače kot v prvem sojenju, v katerem se je omejilo na dva od razlogov, iz katerih je stečajni upravitelj nasprotoval odpustu, se je do upraviteljevega ugovora proti odpustu izčrpno opredelilo.
2. Dolžnik se je proti sklepu o zavrnitvi odpusta pritožil, upravitelj pa je utemeljenosti pritožbe nasprotoval. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožba je samostojno pravno sredstvo in pritožbeno sodišče ne presoja vseh pritožbenih razlogov po uradni dolžnosti (366. člen v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, smiselno uporabljena po napotilu iz prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Zato se pritožnik ne more sklicevati na vsebino pritožbe zoper prvi in razveljavljeni sklep o zavrnitvi odpusta. Tistih razlogov pritožbeno sodišče tokrat ni upoštevalo.
5. Po prvem odstavku 403. člena ZFPPIPP ni pogojev za odpust obveznosti, če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ali če dolžnik krši svoje obveznosti iz 383. b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP. Upravitelj je ugovarjal odpustu iz več razlogov, ki so bili v izpodbijanem sklepu razvrščeni pod vse te določbe.
6. Člen 383. b ZFPPIPP se nanaša na dolžnikovo obveznost biti dosegljiv sodišču in upravitelju, tako da je z dolžnikom mogoča komunikacija, medtem ko so vsebina te komunikacije in dolžnikove obveznosti v tem okviru predmet urejanja 384. člena ZFPPIPP. Tako mora po zadevno relevantnih prvem in drugem odstavku ter 1. točki tretjega odstavka slednjega člena dolžnik sodišču dati poročilo o stanju vsega svojega premoženja, že ko vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad seboj. Po šestem odstavku 384. člena mora v delih, pomembnih za to zadevo: 1. upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena (po vrsti iz teh točk: o vsebini in sestavi svojega premoženja, o svojih transakcijskih računih ter o svoji plači in njenem izplačevalcu) ter 2. upravitelju na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.
7. Pritožbeno sodišče se delno strinja s prvostopenjskim, delno pa na podlagi njegovih ugotovitev samo zaključuje, da dolžnik pravkar opredeljenih obveznosti ni izpolnil, kot je bilo treba. V poročilu o premoženjskem stanju ni navedel, da je bil lastnik dveh televizorjev, dveh kitar, predvajalnika DVD, robotskega sesalca, pralnega stroja, sušilnega stroja in telefona. To je bilo utemeljeno šteti, kot je to storilo sodišče prve stopnje, kot kršitev poročanja o premoženju, saj dolžnik, kot je ravno tako že razložilo prvostopenjsko sodišče, ni dokazal svojih trditev, da so bili nekateri od teh predmetov solastnina njegove bivše zunajzakonske partnerke. Tega zaključka ne izpodbije tudi sicer posplošeno pritožbeno zatrjevanje, da „se izločitvena pravica ni uveljavila“, ker je bila „v tistem času“ dolžnikova komunikacija z nekdanjo partnerko otežena. Tudi če bi bilo to res, to samo po sebi ni onemogočalo dokazovanja nekdanjega obstoja solastnine (v smeri zaključka, da so bile dolžnikove kršitve v tej smeri majhnega pomena). Smiselno isto velja za pritožbeno zatrjevanje, da sta kitari pripadali dolžnikovi glasbeni skupini. Kot je razložilo sodišče prve stopnje, nihče teh stvari ni izločal iz stečajne mase (češ da so njegove, ne pa dolžnikove). Neoziraje se na to, da dolžnik morda ni namerno zamolčal obstoja navedenih stvari in da njegovo ravnanje v zvezi z njimi ni povzročilo prikrajšanja stečajne mase, saj so bile te stvari (razen telefona) nazadnje prodane za 500 EUR, pa to tudi po presoji pritožbenega sodišča ni neznatna (zamolčana) vrednost in je nezanemarljiva kršitev popolnega poročanja o vsem premoženju v dolžnikovem primeru objektivno podana.
8. Sodišče prve stopnje je kot dolžnikovo kršitev v zvezi z omejitvijo njegove poslovne sposobnosti po drugi alineji 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP utemeljeno obravnavalo, da je po tem, ko se je 24. 6. 2019 nad njim začel stečajni postopek, 1. 9. 2019 odprl nemški račun, preko katerega je vršil plačilni promet, in da za ta račun sodišče in upravitelj nista vedela. To pa je tudi kršitev po 1. točki šestega odstavka 384. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka tega člena ZFPPIPP, da se sprememba podatkov o računih nemudoma sporoči upravitelju.
9. Nadalje, četudi je sodišče prve stopnje to obravnavalo v okvirih 383. b člena ZFPPIPP, se bolje prilega kršitvi po (že zgoraj povzeti) 2. točki šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP njegova ugotovitev, da dolžnik upravitelju ni pojasnil, komu je izročil gotovino 18.996,76 EUR (v izpodbijanem sklepu je očitno pomotoma naveden malo nižji znesek), ki jo je prejel v mesecu pred začetkom stečajnega postopka. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno razložilo, da ni utemeljeno dolžnikovo pojasnilo, da identitete teh oseb na njihovo željo ni želel razkriti zaradi varstva njihovih osebnih podatkov. Pravilno je razložilo, da bi bil upravitelj, če bi bil s temi podatki razpolagal, lahko presodil, ali gre za dejanja, ki bi jih moral izpodbijati v korist sorazmernega poplačila vseh dolžnikovih stečajnih upnikov, kar je bistvo stečaja (prim. prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Privilegija, kakršnega želi uveljaviti pritožnik, ne uživa ne on sam ne tretje osebe in je ponavljanje istega razloga v pritožbi brezpredmetno.
10. Po 1. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom postopka osebnega stečaja omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, po drugi alineji 2. točke tega odstavka pa brez soglasja sodišča ne more odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa. Dolžnik v pritožbi med drugim priznava, da je a) odprl že omenjeni nemški račun, kamor si je prenakazoval plačo in preko njega opravljal spletne nakupe (v času COVID-19), ter da je b) A. A. vrnil 1800 EUR, saj naj bi mu jih bila posodila leta 2016 in naj bi ji jih moral vrniti. Nobena od pritožbenih navedb ne spremeni zaključka, da je prvo od pravkar navedenega dvojega kršitev druge alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena, drugo pa kršitev prepovedi razpolaganja dolžnika s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Sodišče prve stopnje je pravilno povedalo, da se postopek osebnega stečaja vodi z namenom, da bi vsi dolžnikovi upniki iz njegovega premoženja prejeli plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v sorazmerno tem terjatvam velikih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne pa eden (A. A.) v celoti.
11. Sodišče prve stopnje je obravnavalo še druge dolžnikove kršitve, dolžnik pa se njegovim zaključkom v pritožbi zoperstavlja. Vendar se pritožbeno sodišče do tega ne mora izrecno opredeljevati, saj že zgoraj pretreseni razlogi zoper odpust, nekateri že posamič, vsekakor pa kot celota, že sami zadostujejo za zaključek, da pogoji za odpust v dolžnikovem primeru niso podani.
12. Ker s pritožbenimi razlogi ni soglašalo, samo pa ni našlo takšnih, na katere pazi samo po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).