Jedro

Dodelitev subvencije je v skladu s 4. členom Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo vezana na uvrstitev otroka na čakalni seznam, ki ga vrtec na podlagi prijav sestavi enkrat letno in velja celo šolsko leto. Na čakalni seznam pa so uvrščeni zgolj otroci, ki niso bili sprejeti v vrtec v postopku skupnega javnega vpisa novincev, kar je skladno z določbo 20. člena ZVrt. Tretji odstavek 20. člena ZVrt občinam nalaga, da najmanj enkrat letno objavijo skupni javni vpis novincev v vrtec za naslednje šolsko leto. Enako določbo vsebuje tudi Odlok v prvem odstavku 2. člena. Kadar je prijav več kot prostih mest, se sestavi prednostni vrstni red otrok, iz katerega izhaja tako seznam sprejetih otrok in kot tudi čakalni seznam.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel vlogo tožeče stranke za dodelitev mesečne subvencije za otroka A.A. za šolsko leto 2017/2018. 2. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je tožeča stranka uveljavljala pravico do mesečne subvencije za hči A.A., ki ni vključena v javni ali koncesijski ali drug zasebni vrtec, ki opravlja vzgojo in varstvo predšolskih otrok, za katere občina po Zakonu o vrtcih (v nadaljevanju ZVrt) zagotavlja javna sredstva. Do subvencije je upravičen tisti vlagatelj, katerega otrok je na podlagi Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (v nadaljevanju Odlok) na čakalnem seznamu in izpolnjuje starostni pogoj za sprejem v vrtec, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Pravica do subvencije pa se ne more pridobiti oziroma preneha, ko je otrok vključen v vrtec. Na podlagi vložene vloge in uradnih evidenc je organ ugotovil, da je A.A. z dnem 1. 9. 2017 vključena v vrtec B., zato niso izpolnjene formalne predpostavke za dodelitev subvencije za šolsko leto 2017/2018. 3. Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. Pojasnil je, da je subvencija namenjena otrokom, ki čakajo na vključitev v vrtec. Vloga tožeče stranke se nanaša na šolsko leto 2017/2018, torej za obdobje od 1. 9. 2017 dalje, pri čemer iz nje izhaja, da je otrok s 1. 9. 2017 sprejet v vrtec. Kolikor pa tožeča stranka meni, da bi ji pravica morala biti priznana za obdobje od 4. 5. 2017 (zaključek starševskega dopusta) do 1. 9. 2017, ji organ pojasnjuje, da do subvencije za to obdobje ni upravičena, saj ni izpolnjevala pogojev iz 4. člena Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo (v nadaljevanju Pravilnik). Na čakalnem seznamu so v skladu z 9. členom Odloka tisti otroci, ki niso bili sprejeti v vrtec v postopku skupnega javnega vpisa novincev za naslednje šolsko leto, pri čemer čakalni seznam velja do zadnjega dne šolskega leta, za katerega je bil oblikovan. Takšen čakalni seznam oziroma vrstni red je po poteku pritožbenih rokov dokončen in pravnomočen. Kolikor bi se naknadne vloge obravnavale in bi se otroke naknadno, torej med šolskim letom, vključilo na seznam, bi bile s tem kršene pravice vlagateljev, katerih otroci so že vključeni na seznam, saj bi se vrstni red spremenil. 4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Sklicuje se na določbo 20. člena ZVrt, ki v prvem odstavku določa, da vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Prvi odstavek 2. člena Odloka, sprejetega na podlagi ZVrt, pa govori o skupnem javnem vpisu in tako izniči zgoraj citirano zakonsko določbo. Za svojo hči, rojeno 31. 5. 2016, je vlogo za vrtec oddala že v mesecu avgustu 2016, pri čemer so jo iz vrtca obvestili, da ji ne bodo izdali negativne odločbe, ker lahko vlogo za vpis v vrtec odda šele v februarju 2017, ko poteka skupni javni vpis otrok v vrtec. Na ta način so ji bile kršene zakonske in ustavne pravice, saj se zaradi določbe 2. člena Odloka njen otrok ni uvrstil na t.i. čakalni seznam, posledično pa ji ni bila priznana pravica do mesečne subvencije. S takšnim postopanjem sta bila kršena 20. člen ZVrt in 14. člen Ustave.

5. Tožeča stranka še pojasnjuje, da zaradi zgoraj opisane ureditve prihaja do absurdnih življenjskih situacij, ko imajo pravico do uvrstitve v enotno evidenco vpisanih otrok le tisti otroci, ki so rojeni do 15. februarja, ko poteka skupni vpis. Vsi ostali pa ne, ker se niso rodili pravočasno oziroma v času objave skupnega razpisa. Otroci, rojeni po 15. februarju, so torej prikrajšani v pravici do uvrstitve na seznam in do subvencije občine.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da pravni okvir ne določa posamične pravice, da se vsak otrok preko celega leta sprejme v vrtec. Ustava v delu, ki se nanaša na konkretno problematiko, ni neposredno uporabljiva, ampak določa programska načela, ki se udejanjajo v konkretnih zakonskih normah. Neenakopravnosti v konkretnem primeru ni, saj se lahko na javni razpis za sprejem novincev prijavijo vsi brez omejitev. Za neenako obravnavanje bi šlo v primeru, če bi se otroku brez zakonske podlage diferencirala njegova pravica do prijave. Pri tem si tožeča stranka napačno razlaga prvi odstavek 20. člena ZVrt. Navedeno določbo je treba razumeti na način, da so javni vrtci dolžni vpisati in sprejemati otroke celo leto, vendar na podlagi prijav. Vpis morajo izvesti najmanj enkrat letno, kot to določa tretji odstavek 20. člena ZVrt. Povedano drugače, lahko otrok po izpeljavi vpisa kadarkoli v letu začne obiskovati vrtec, če je umeščen na čakalno listno, izpolnjuje pogoje za začetek obiskovanja vrtca in obstajajo organizacijske možnosti (prostor) za njegovo obiskovanje. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožnica v pripravljalni vlogi ponavlja tožbene navedbe. Dodaja še, da ne izpodbija postopka sprejema v vrtec niti ne zahteva, da bi moral imeti vrtec preko celega leta odprte postopke vpisa novih otrok. Napada zgolj tisti del Odloka, po katerem se na čakalni seznam uvrstijo samo tisti otroci, katerih starši so oddali vlogo v času skupnega javnega vpisa novincev.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V predmetni zadevi tožnica nasprotuje odločitvi tožene stranke, ki je zavrgla njeno vlogo za dodelitev mesečne subvencije za hči A.A. 10. Kot izhaja iz 1. in 2. člena Pravilnika, je mesečna subvencija, za katero je zaprosila tožnica, namenjena otrokom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v (javni) vrtec, vendar zaradi prezasedenosti vanj niso vključeni. Kot pogoj za dodelitev sredstev Pravilnik v 4. členu med drugim določa, da mora biti otrok uvrščen na čakalni seznam, kot to določa Odlok o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec. Tožničina hči na čakalni seznam za šolsko leto 2016/2017 nesporno ni bila uvrščena, v letu 2017 pa je bila s 1. 9. sprejeta v vrtec B., kar izhaja iz njene vloge za uveljavljanje mesečne subvencije, ki se nahaja v upravnem spisu.

11. Dodelitev subvencije je torej v skladu s 4. členom Pravilnika vezana na uvrstitev otroka na čakalni seznam, ki ga vrtec na podlagi prijav sestavi enkrat letno in velja celo šolsko leto. Na čakalni seznam pa so uvrščeni zgolj otroci, ki niso bili sprejeti v vrtec v postopku skupnega javnega vpisa novincev, kar je skladno z določbo 20. člena ZVrt. Kolikor tožeča stranka napada sam postopek oziroma način uvrstitve na čakalno listo, ji sodišče pojasnjuje, da to ni predmet tega postopka. Postopek sprejema otrok v vrtec je namreč samostojen postopek, ki je urejen v II. poglavju ZVrt. Tretji odstavek 20. člena ZVrt občinam nalaga, da najmanj enkrat letno objavijo skupni javni vpis novincev v vrtec za naslednje šolsko leto. Enako določbo vsebuje tudi Odlok v prvem odstavku 2. člena. Kadar je prijav več kot prostih mest, se sestavi prednostni vrstni red otrok, iz katerega izhaja tako seznam sprejetih otrok in kot tudi čakalni seznam.

12. V postopku po mnenju sodišča ni bilo kršeno niti načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, na katerega se sklicuje tožeča stranka. Navedenega načela ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh (v tem primeru vseh otrok), temveč kot enako obravnavanje enakih stanj in različno obravnavanje različnih stanj. V čem naj bi bila tožničina hči obravnavana drugače kot otroci, rojeni v istem obdobju kot ona, tožeča stranka ne pojasni. Pogoj iz 4. člena Pravilnika, da mora biti otrok uvrščen na čakalni seznam, je po mnenju sodišča tudi skladen z namenom, zaradi katerega se subvencija dodeljuje. Z njo se namreč staršem, katerih otroci sicer izpolnjujejo pogoje za vstop v vrtec, pa se zaradi omejenih prostorskih možnosti niso mogli vključiti v organizirano predšolsko vzgojo, dodelijo sredstva, s katerimi krijejo višje stroške zasebnega varstva. Na takšen namen kaže tudi določba drugega odstavka 6. člena Pravilnika, po kateri pravica do subvencije preneha, ko se otrok vključi v vrtec. Hči tožeče stranke je bila po podatkih upravnega spis glede na določbe ZVrt in Odloka v vrtec sprejeta s prvim možnim datumom, zato je tožena stranka pravilno zavrgla njeno vlogo za dodelitev subvencije za čas, ko je hči že obiskovala javni vrtec.

13. Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.